Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Bruno -a m osebno lastno ime Bruno: nam poterdi S. Bruno im. ed., kjr od Marie nam pravi ǀ shnim pude Bruno im. ed. Malar ǀ Ali pak s'S. Brunam or. ed. ǀ Satoraj s' S. Brunonam or. ed. ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. Sv. Brúno (1040–1101), ustanovitelj kartuzijanskega meniškega reda 2. Neki slikar
Svetokriški
Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu
Svetokriški
brzda -e ž brzda: ſedlu, inu bersda im. ed. (V, 325) ǀ obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela, inu bersdo tož. ed. tvojm greshnim shelam perpustila (I/1, 171) ǀ kateri ſreberne podkuvi, inu bersde tož. mn. ſo imeli (I/1, 114)
Svetokriški
Bucefal -a m osebno lastno ime Bukefal: En Alexander, kateri je ſnal v' moiſtrit, inu premagat tiga nepresherniga Bucephala tož. ed. teh kezerjou (III, 449) Bukéfal, lat. Bucefalus, Βουκέφαλος, ime konja tesalske pasme, ki ga je ukrotil mladi Aleksander Veliki.
Svetokriški
Bucerus m osebno lastno ime Bucer: Bucerus im. ed., de ſi lih je bil en hudoben, inu panan kezer (III, 429) Mártin Búcer (1491–1551), nem. cerkveni reformator
Svetokriški
buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
Svetokriški
Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte
Svetokriški
buhštob -a m črka: s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’
Svetokriški
Bukananus m osebno lastno ime Bukanan: Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri Bucchananus im. ed. (I/1, 195) George Buchanan (16. stol.), škotski latinist, profesor na univerzi v Coimbri
Svetokriški
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
Svetokriški
Bukve teh kraljev -kvi/-kev - - ž mn. stvarno lastno ime Prva ali Druga knjiga kraljev: Vernimo ſe s'BuKvu teh Krajlou rod. mn., v'parue Mojſsave buKve ǀ Berem v'Bukuah mest. mn. teh Krajlou ǀ ſamerkam v'Bukuoh mest. mn. tyh krajlou ǀ v'buKvoh teh Krailov mest. mn. ſe bere Pŕva oz. Drúga knjíga králjev, enajsta oz. dvanajsta knjiga SP; → Kraljeve bukve
Svetokriški
Bukve teh rihtarjev -kvi/-kev - - ž mn. stvarno lastno ime Knjiga sodnikov: Lepa je taiſta pergliha, katero je bil ſmislil Jotam v' Bukvah teh Rihterjeu mest. mn. samerkano (IV, 91) ǀ Svetic Duh v' Bukuoh teh Rihtariou mest. mn. je govuril (V, 340) Knjíga sodníkov, sedma knjiga SP
Svetokriški
Bukve te Rut -kvi/-kev - - ž mn. stvarno lastno ime Ruta: V Bukuoh te Ruth mest. mn. ſtoy sapiſsanu (III, 143) Rúta, osma knjiga SP
Svetokriški
bukvice -vic ž mn. knjižica: Te ſo bilij Bukve teh fardamanih, sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize tož. mn. teh isvolenih na prej poſtaulene (I/1, 142) → bukve
Svetokriški
bula -e ž bula: maihina je ena zhibiliza vener pizhi, de velika bula im. ed. ſtezhe ǀ S. Roch nej hotel ſvojo bullo tož. ed., ali rano oſdravit ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo tož. ed. gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku ǀ Poshle kugo v'mej shivino, bule tož. mn. v'mej ludy
Svetokriški
Bura m osebno lastno ime Bura: Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
Svetokriški
burfelj -flja m igralna kocka: kateri glashe, majolike, bokale quarte, burfle tož. mn. &c. bi v'rokah dershali (II, 264 s.) ǀ Imate S. Roſſenkranz molit, inu nikar burffle tož. mn., inu kegle okuli metat (II, 318) ← srvnem. würfil < stvnem. wurfil ‛igralna kocka’
Svetokriški
burfljati -am nedov. kockati: kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
Svetokriški
Burgensis m osebno lastno ime iz Bruggea: Luchesh Burgenſis im. ed. pak berè (IV, 66) ǀ Aku neveiſte Lukesh Burgenſis im. ed. vam bo povedal (V, 566) Verjetno je mišljen Lúka iz Bruggea, srlat. Lucas Brugensis (umrl 1619), razlagalec Svetega pisma; → Burgusamus.
Svetokriški
Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji
Število zadetkov: 9081