Zadetki iskanja
Svetokriški
Svetokriški
stariši -ih/-š m mn. 1. starši: nje ſtarishi im. mn. so bily Patriarchi, inu Krajli ǀ otrokam tij lubi ſtarishij im. mn. pomerijò ǀ tij starishi im. mn. morio suoje otroke v'strahu dershati ǀ kadar bi ſtarishy im. mn. ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili ǀ ty starishy im. mn. lubio ſvoje otroke ǀ Se nekateri shtarishij im. mn. toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni ǀ katero imajo ty ſtarashi im. mn. ǀ zhes volo ſvojh ſtarishih rod. mn. ſe shenio ǀ zhe zhednoſti ſvojh ſtarishih rod. mn. nimà ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih rod. mn. truplu restargajo ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh rod. mn., Nevèſt, inu otrouk ǀ je bil trosht, inu veſſelje ſvoyh ſtarishyh rod. mn. ǀ En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh ſvoyh ſtarishoh rod. mn. ǀ zhes volo ſvoih ſtarishish rod. mn., inu zhes ſapovid Boshjo po uſi ſilli je taiſto hotel imeti ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh rod. mn., ſolſe vash shenih, inu otrouk ǀ tulikajn Starish rod. mn. ſe najde, kateri drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ sa volo shentovaina, inu kletvine teh ſtarish rod. mn., inu nezhistosti teh mladih ǀ ſvojm ſtarishom daj. mn. je bil pokoren ǀ Theska guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom daj. mn. ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom daj. mn. ǀ govorij k' ſvojm lubem ſtarishim daj. mn., inu shlahti ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym daj. mn. shpisho noſsio ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim daj. mn. ǀ od Shtorkil pishe Alciatus, de namrezh te mlade ſvoje ſtarishi tož. mn. pitaio ǀ nej sadosti de tvoje Starishi tož. mn. nereshalish ǀ te ſtarishy tož. mn. v'dueh vishah imamo premislit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi tož. mn. ǀ tudi vij ste vaſhe starishij tož. mn. taku shalili, inu martrali ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh mest. mn. shalujeio ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih mest. mn. poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido, de bodo s' ſvojmi ſtarishi or. mn. tega talali ǀ zhe nebote talali s'vashimi ſtarishy or. mn. 2. predniki: vſij nje ſtarishi im. mn. ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude, ter ym dial, de nej ſo nezh bulshi, kakor nyh starishi im. mn., kateri ſo Preroke martrali ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih rod. mn. to ſemlo je preklel ǀ pregreha nashyh pervih starishyh rod. mn. Adama, inu Eve Osnova stariš- je zaradi doslednosti zapisov, ki temeljijo na dejanskem izgovoru, privzeta v geselsko besedo kljub dejstvu, da bi bilo z etimološkega vidika treba nastaviti starejši, z vidika današnje rabe pa mlajši produkt moderne vokalne redukcije starši.
Svetokriški
Stari testament -ega -a m stvarno lastno ime Stara zaveza: kakor ſtari Teſtament im. ed. sprizha od Moiſſeſa ǀ skrinia Stariga Teſtamenta rod. ed. je bila ena podoba tiga S. Rus. T. ǀ kakor v'ſtarem Teſtamenti mest. ed. je perpushal ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom Teſtamenti mest. ed. ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu mest. ed. → testament
Svetokriški
starost -i ž starost: ſvoje ſtaroſti rod. ed. je bil doſegil 86. lejt ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti rod. ed. ǀ od ſtarosti rod. ed. ſi nemorio pomagat ǀ ſonzhni sahot pomeni ſtaroſt tož. ed. ǀ Gdu bo meni na mojo ſtarost tož. ed. ſtregil ǀ Kaj s' en ſad ſi perneſil v' tvoj ſtaroſti mest. ed. ǀ nikar li v'mladoſti, temuzh tudi v'ſtaroſti mest. ed. ſvetla, inu zhaſtita je bila oſtala ǀ yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti mest. ed., kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz
Svetokriški
staroverec -rca m staroverec: v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou rod. mn., katiri nevervaio v' S. Duhà, lety tudi ſe fardamaio (V, 496)
Svetokriški
Svetokriški
stati stojim nedov. 1. stati: kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati: cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati: nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati: Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč: Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga): ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se: Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.
Avtomatika
Avtomatika
Avtomatika
Avtomatika
Svetokriški
staviti -im dvovid. postaviti, postavljati: sakaj tedaj fige gori ſtavish 2. ed., dokler ſo tudi urozhe naturæ ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio 3. mn., na lufft ga obejſyo, inu v' druſih vishah ga martraio ǀ kadar bi blatu na ozheſsa stavil del. ed. m bi mogal oſlèpiti ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili del. mn. m gori staviti postaviti na igro: ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti, ter yh gori ſtauil del. ed. m dokler vſe je bil ſgubil naprej staviti dov. pokazati (?): Varite ſe Nem. Nem. od tiga paklenskiga golufa, kateri vam miloſt boshio naprej ſtavi 3. ed., nikar vshe de bi vy lete deleshni ratali, ampak de bi ſe ferbeshnu v' grehe podali Zveza naprej staviti je domnevno kalk po nem. vorstellen ‛predstaviti, pokazati’.
Svetokriški
steber -bra m steber: S Nebeſs je bil en gorezh ſteber im. ed. prishal ǀ kakor taisti gorezhi steber im. ed. je shal prèd Israelitery ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra rod. ed. doli vergli ǀ k' enimu ſtebru daj. ed. ga pervesheio ǀ is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber tož. ed. ǀ Israeliterje, inu ym poshle en gorezh steber tož. ed. ǀ ty pametni Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber tož. ed. viſok poſtavili ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber tož. ed. na Faraona ǀ na ſtebru mest. ed. S. Chrisha perbit ǀ na stabru mest. ed. s: Chrisha suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna je na stebru mest. ed. S. Chrisha vmerl ǀ na ſtabri mest. ed. S. Chrisha ǀ Na tem pervem ſtebram or. ed. je ſtal Rudolphus ta I ǀ je imel noge kakor dua gorezha ſtebra im. dv. ǀ taiſte ſtebri im. mn. ſo bily ſreberni ǀ Stebri im. mn. is ſrebra pomenio te ziſte glide Chriſtuſa Jesusa ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou rod. mn. poſtavil ǀ videm veliku ſtabru rod. mn. ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre tož. mn. ǀ roke, katere ſò ble ſnale ſtreti. Stembre tož. mn. tiga malikovaina ǀ na ſtebrah mest. mn. pak ſo ſtali Ceſſary
Svetokriški
steči1 -če dov. oteči: maihina je ena zhibiliza vener pizhi, de velika bula ſtezhe 3. ed. (V, 126) vkupaj se steči nateči se, steči se: inu veliko vuodè ſe vkupaj ſtezhe 3. ed. (II, 24)
Svetokriški
Svetokriški
Stefan(us) -na m osebno lastno ime Štefan: vuzhenu je samerkal Stephanus im. ed. Cantuarienſis ǀ Sprizhat nam morio, Frater Stephanus im. ed., kateri je bil obnoril ǀ Stephanus im. ed. Mashnik od kateriga piſhe Cæſarius ǀ Letu ſe vſem sgodj greshnem, inu pravizhnem: Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo ta XI. 6. dny. Stephanus im. ed. II. try ſame dny ǀ Stephan im. ed. ſe pusti s'kamenjam poſsuti ǀ en S. Shkoff s'menom Stephan im. ed. je vezhkrat ſfaril ǀ S. Steffan im. ed. tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu ǀ Pishe S. Grogor, de v' tej desheli Valeria je bil en Mashnik ſteffan im. ed. s' imenam ǀ NA DAN S. STEPHANA rod. ed. ǀ is kamejna, kateru raven S. Stephana rod. ed. ſe mala ǀ S. Stephanu daj. ed. slatki ſo ſe sdeli kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ katera ſta zhes S. Stephana tož. ed. djala ǀ S. Steffana tož. ed. vus folk s'kameniam ga je piſſipal ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu S. Stephanu mest. ed. ǀ bi guishnu s'troshtam nijh ſerza s' Stephanom or. ed. djal ǀ ſó ſe s'Stephanom or. ed. is vprashovali 1. → Kantuariensis 2. Neki samostanski brat 3. Neki duhovnik 4. Neki škof 5. Štéfan II., papež (23.–26. III. 752) 6. Sv. Štéfan, mučenec (pribl. 0–36/40)
Svetokriški
stegati se nedov. → raztegati
Svetokriški
Svetokriški
Svetokriški
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 419
- 420
- 421
- 422
- 423
- 424
- 425
- ...
- 525
- Naslednja »
Število zadetkov: 10481
Dostopnost