Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
stegno -a sstegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna
Svetokriški
stegno -a s stegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna
Svetokriški
Stela m osebno lastno ime iz Estele: Sa tiga volo Didacus Stella im. ed. nam danas en lep navuk da ǀ Je dial Didacus ſtella im. ed. → Didakus 3.
Svetokriški
stember -bra m → steber
Svetokriški
stena -e ž stena: ozy pruti ſteni daj. ed. oberne inu sazhne na quarte kasat ǀ eno luzh, ali ſvezhio v' rokah imate, inu leto k'ſteni daj. ed. v' kateri en shebel je perbit, perpognete ǀ Njegovo ſteno tož. ed. hozhem jeſt prozh vſeti ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tož. ed. tauzhi ǀ ona sagleda en Crucifix na ſteni mest. ed.
Svetokriški
Stengelius m osebno lastno ime Stengel (?): Ne bodite kakor je bila una, katero je mirkal Georgius Stengelius im. ed. (IV, 346) ǀ od kateriga Georgius Stengelius im. ed. piſhe (V, 90) Verjetno je mišljen Georg Stengel (17. stol.), profesor teologije na univerzi v Ingolstadtu.
Svetokriški
stepen -a prid. → iztepen
Svetokriški
stepsti1 dov. pretepsti: ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy ſtepſti nedol. ǀ bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti nedol. ǀ sapovej to S. Divizo neuſmilenu ſtepſt nedol. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli del. mn. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel, kateriga ſo bily obrupali, ſlekli, stepli del. mn. m, inu polniga ran na zeſti pustili leshati
Svetokriški
stepsti2 dov. → iztepsti
Avtomatika
Stewart-Goughova ploščád -e -i ž
Svetokriški
Stilita m osebno lastno ime Stilit: Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton, Hilarion … Simon ſtylita im. ed. (III, 366) → Simon 4.
Avtomatika
stiskálni ventíl -ega -a m
Svetokriški
stiskati -am nedov. 1. stiskati: mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat, nezh nepomaga, temuzh she ble leua ſtiska 3. ed. ǀ ſourashniki ga obdaio, inu ſtiskaio 3. mn. ǀ je mene sa garlu ſtiskal del. ed. m ǀ Saurashniki tebe obſuli: inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali del. mn. m 2. zelo varčevati: sadoſti nam morio sprizhat zeiſte polne petleriou, katerem ludje bi radi pomagali, ali nepremorio, sakaj ſami poterbujeio, inu aku ſe hozheo ohranit ſtiskat nedol. morio ǀ My shparamo, ſtiskamo 1. mn., nuzh, inu dan ſe fliſſamo stiskati se krčiti se: kadar shitu je imelu sernie dellat od velike urozhine, inu ſushe ſe je ſtiskalu del. ed. s vkupaj se stiskati stiskati se, zbirati se: leta gorkuta pozhuteiozh marsloto te vode ſe sazhne vkupai ſtiskat nedol., inu mozhneishi prihaiat
Svetokriški
stisniti -nem dov. 1. stisniti: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti: rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se: morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve: Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se: semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
Svetokriški
stisnjen -a prid. 1. skrčen: taiſta Beſseda, katera semlo, inu nebo napolni, danas pak venih oſslovih jaſselzah ſtisnena im. ed. ž leshy (III, 2) 2. stisnjen: de ſi lih ſe meni sdy, de shiveine v' peſti ſtisnenu tož. ed. s dershim (V, 542)
Svetokriški
stlačiti dov. stlačiti: ſim vſel try grosdike, ſim yh v' pehar iſtlazhil del. ed. m (IV, 328) ǀ kaj s'ena neusmilena presha je bila leta, de ta shlahtni grosdik Chriſtusa JESVSA je taku mozhnu ſtlazhila del. ed. ž (IV, 474) ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili del. mn. m szauzh, inu ſtrup teh lintvernou, inu Kazh, ter po ſili vam bodò v'garlu lili (II, 247) Zapis iſtlazhil je domnevno hiperkorekten.
Svetokriški
stlati nedov. postiljati: Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal del. ed. m tej bolni Eliſabethi Raitenſi (III, 500)
Svetokriški
sto nepreg. štev. sto, večinoma za izražanje velikega števila: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu im. mn. Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſtu im. mn. taushent ludy je bilu pomerlu ǀ veliku ſtutaushent im. mn.+ Kejkaj priti ſe ſo troshtali ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent im. mn.+ ludij je bilu ǀ pravi S. Remigius de od ſtu rod. mn. edn Kumaj oſdravi ǀ ſledno minuto ſtu daj. mn., inu ſtu daj. mn. neuarnoſtom je podverſhena ǀ v'neuarnosti ſtu tož. mn. oblub ſte ſturili Meni ǀ je bil predal sa ſtu tož. mn. taushent kron ǀ ſtu tož. mn. inu petdeſſet pereſs imà ǀ veliku ſtu tož. mn. shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ stu tož. mn. hual, inu shegnu njemu da ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent tož. mn.+ Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti, inu ſto tož. mn. lejt prebivat ǀ ena oſlova glaua sto tož. mn. kron je koshtala
Svetokriški
stočiti dov. stočiti, pretočiti: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit nedol. (I/1, 102)
Avtomatika
stohástična optimizacíjska metóda -e -e -e ž
Število zadetkov: 10481