Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek: bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
Svetokriški
luštati se nedov. imeti veselje, ljubiti se, mikati: on bi shlishal takorshne beſſede, de bi ſe njemu nelushtalu +del. ed. s uezheriat (IV, 60) → lušt
Svetokriški
lušten -tna prid. radosten, razposajen, vesel: je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial, inu lushten im. ed. m bil ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone motil, sakaj ena nepoſejena, firbzhna, inu lushtna im. ed. ž shena, ta je sadosti ǀ Kadar bi v'ten mesti eno lushtno tož. ed. ž komedjo komedianti dershali ǀ ſe je nashal per eni lushtni mest. ed. ž Comedij ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh, kateri te lushtne tož. mn. ž/s Meſta ſa sapustili → lušt
Svetokriški
luštno prisl. prijetno, radostno: zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali ǀ vſe lahku, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ koku lushtnu je v'ogni prebivat → lušten
Svetokriški
Luter nepreg. m osebno lastno ime Luter: kaj s' eno vero yh je vuzhil Luter im. ed. Martin, kateri eno Nuno is Kloshtra je bil upelal inu shnio shivil ǀ luter im. ed. Marten ſe je bil ſalubil veno Nuno ǀ Ie reiſs de luther im. ed. Marten, Calvin, Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili tej Catolish, inu Boshij resnizi ǀ vuk tiga pananiga Luter rod. ed. Martina ǀ ta panani vuk Lutermartina rod. ed.+, inu Calvina dershè ǀ ta neſrezhni pak je bil sazhel preklinat Luter tož. ed. Martina Martín Lúter (1483–1546), nem. verski reformator, začetnik protestantizma
Svetokriški
luteranar -ja m luteranec: Caluinitti, Luteranerij im. mn., Turki, iudy, inu Ajdje pres vſe teshave ieſus pravio (II, 126) ← nem. Lutheraner ‛luteranec’; → Luter
Svetokriški
Lutergus m osebno lastno ime Luterg: Lutergus im. ed., katerimu en tram je bil na nogo padil
Svetokriški
luteriš nepreg. prid. luteranski: Je ena Lutersh im. ed. ž Mati dojla ǀ vſy Lutersh im. mn. m, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh daj. mn., Calvinish, de nyh vera je folsh ǀ Vuprashajmosdaj te Lutersh tož. mn. m, inu Calvinish ← nem. lutherisch ‛luteranski’; → Luter
Svetokriški
lut(e)rski -a prid. luteranski: nihdar nej hotel od te faush Luterske rod. ed. ž vere odſtopit (I/2, 44) → Luter
Svetokriški
luzitanski -a prid. luzitanski: piſsanu najdem od S. Elizabethe luſitanske rod. ed. ž krajlize (II, 4) Luzitánija je bila rimska provinca na ozemlju današnje Portugalske; → Luzitanus.
Svetokriški
Luzitanus m osebno lastno ime iz Luzitanije: Nam bo urshoh povedal Fernandus Luſitanus im. ed. (IV, 259) ǀ Fernandus Luſitanus im. ed. ſe podſtopi rezhi (V, 63) → luzitanski, → Fernandus
Svetokriški
luža -e ž luža: ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe rod. ed. Gospudu pomagat ǀ je bil veno lusho tož. ed. padil ǀ semla s' ſvoih lush rod. mn., mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto ǀ Vudari po luſsah mest. mn., kar prezej vſe kapelze nagnusne shabe rataio
Svetokriški
m nepreg. m (črka) m: Ta pushtob, M im. ed., Modrust, nej kakor ſim jest shelel (I/1, 212)
Svetokriški
Macedonar -ja m prebivalsko lastno ime Makedonec: Macedonary im. mn., kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy ſo bily svesali (IV, 476) ǀ Mocedonary im. mn. nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti (I/1, 228) Makedónci, gr. Μακεδόνες, prebivalci antične Makedonije
Svetokriški
Macedonius m osebno lastno ime Macedonij: Macedonius im. ed., kateri nihdar nej pod ſtreho prebival (II, 187) Neki puščavnik z imenom Macedónij
Svetokriški
macedonski -a prid. makedonski: kateriga Macedonski im. ed. m krajl Alexander je bil premagal ǀ Alexander Macedonski im. ed. m krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski im. ed. m krajl s'sholnery ſe je bratil ǀ Pisheio od Alexandra, Macedonskiga rod. ed. m krajla ǀ Ptolomæus Alexandra Macedonzkiga rod. ed. m Krajla General ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu daj. ed. m krajlu eniga pſſa ǀ Paulus Emilius, kadar je bil cellu Macedonsku tož. ed. s Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil → Macedonar
Svetokriški
mačeha -e ž mačeha: Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha im. ed. Martina s' imenam (II, 355)
Svetokriški
maček -čka m maček: mazhik im. ed. ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit ǀ mazhek im. ed. samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi ǀ de bi ena mesh, ali podgana ſama mazhiku daj. ed. v' uſta skozhila ǀ nej bilu terbej mazhike tož. mn. reditj de bi mishij, inu podgane lovilij železni maček sidro: letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni mazhik im. ed., de bi ta zholn mogal vſtanoviti ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike tož. mn. s'vode vun ulezhe
Svetokriški
mačji -a prid. mačji: shene sò mazhke rod. ed. ž nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe, aku pak sazhnesh pruti nij shrajat, inu jo shzipat, ſazhne tebe praskat, inu od tebe bejshat (II, 170) Verjetno tiskarska napaka namesto mazhie.
Svetokriški
mačka -e ž mačka: ti ſi sa fantamy hodila, Kakor mazhika im. ed. sa podgano ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika im. ed. shivita ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko tož. ed. v' shakli kupit ǀ kokush je per leſizi ſtala, meſh per mazhiki mest. ed. ǀ nebodite posly, kakor mazhike im. mn., katire sgrabio, karkuli morio ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke im. mn. maukale, ouze beukale ǀ she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike tož. mn., pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali Zapisi z -i- so hiperkorektni.
Število zadetkov: 11816