Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
Svetokriški
vredno prisl. dostojno: Oh ſrezhen ſtutaushentkrat leta, katiri urednu, inu spodobnu praime to Boshjo shpisho ǀ kateri hozhe urednu v'tem ſtanu shiveti ǀ tem kateri vrednu vshijeio ta S: Sacrament perneſse tu vezhnu shivejnie → vreden
Svetokriški
vrednost -i ž vrednost: oblubem, perſeshem, inu ſe saveshem de nikuli nebom vezh shkode dellal, kar je urednoſti rod. ed. zhes ſedem vinoriu ǀ njemu neda do vekshi urednosti rod. ed. ǀ Kadar zhlovek ene reizh ſgubj, takrat she li urednoſt tož. ed., inu nuzh tajſte ſposna ǀ de bi mij sposnali dobruto, inu urednost tož. ed. G: Boga ǀ muzh, inu vrednoſt tož. ed. Nebeskiga Krajleſtva nesposna ǀ tukaj bote vidily praviga shiviga Boga Chriſrusa Iesusa, kateri temu zhloveku po vrednosti mest. ed. ſe iskashe ǀ s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio or. ed. ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala → vreden
Svetokriški
vrel -a prid. vrel: S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S: Cecilia ſvoj ureli tož. ed. m dol. kotu ǀ je bil v'en vreli tož. ed. m dol. kotu s'kozhu ǀ vrelo tož. ed. ž vodo na taiſto ulivaio ǀ Eny ſe puſte vrelim mest. ed. m kotli kuhat, kakor Epimachus ǀ drugi dan ſo mater s' vurelam or. ed. m kropam oblili ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem or. ed. m kropam nebile perſilene s' vishat ǀ s'vurelo or. ed. ž vodo suoje persi ſi oparjo ǀ drusiga nej ſo vidili … kotle urele tož. mn. m v'katereh ſo ijh kuhali ǀ une Brate Machoberje, katere Antiochus v' vrelih mest. mn. kotlah je sapovedal kuhat
Svetokriški
vreme s vreme: Sa desham pride lepu ureme im. ed., sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat (III, 184) ǀ moij vinogradi, inu nijve, taku dobru rataio, sakaj jeſt imam kakorshnu hozhem ureme tož. ed. (II, 182) ǀ Se ſaſtopi na Aſtrologio, ſakaj previdi desh, inu lepu ureme tož. ed. (IV, 344)
Svetokriški
vrh1 -a m vrh: is ſamiga verha rod. ed. tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Olimpus … je taku viſsok, de ſvoj verh tož. ed. poſdigne zhes oblake ǀ na verh tož. ed. tiga Hriba Sina tu Svetu truplu Angely ſó pokoppali ǀ ſò na verhu tož. ed. tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali ǀ kaku moreo is verhou rod. mn. teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat na vrh povrhu: taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu ǀ bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat
Svetokriški
vrh2 predl. z rod. vrh: ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj ǀ Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu ǀ na verh glave ima enu veliku ſvetlu oku ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij na varh mest. ed. suoje glave noſsio → vrhi2, → vrhu
Svetokriški
vrhi1 prisl. povrhu: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede (III, 74) ǀ ga vshlishi, inu she verhi njemu oblubi tu Nebesku Krajleſtvu (V, 53)
Svetokriški
vrhi2 predl. z rod. 1. vrh: eno shelesno streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ S. Duh ſe je vidil verhi njegove glave ǀ ſo bili njega pokopali verhi teh drugih krajlov ǀ je verhi njegove glave eno norsko kappo smalal 2. na: Padite hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga → vrh2, → vrhu
Svetokriški
vrhu predl. z rod. vrh: en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga capuna sapiſſal (IV, 350) ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia (IV, 398) ǀ kamen verhu kameina ne bo oſtalu (V, 479) → vrh2, → vrhi2
Svetokriški
vriskati nedov. vriskati: H' Proceſſiy, v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat po oshtariah, inu hishah, nikar po gaſſah, inu potah uriskat namen. (IV, 177)
Svetokriški
vrniti -nem dov. vrniti: Od ene druge tudi govorij Ieremias, de je vſhe na ta hudi pot ſe bila postavila, inu greshnu je shivela, ali prezej Milost Boshja je jo bila nasaj vernila del. ed. ž vrniti se vrniti se: ſò ſe hoteli v' Egypt verniti nedol. ǀ v'ſvojo deshelo ſe verne 3. ed. ǀ ſe verneio 3. mn. v'morje, is kateriga sveraio ǀ verniſe vel. 2. ed. k' meni lubesnivimu Ozhetu tvoimu ǀ hudizh pak pravi neverniſe +2. ed. nasai ǀ Vernimo vel. 1. mn. ſe s'BuKvu teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve ǀ en ſam ſe je bil varnil del. ed. m h' Chriſtuſu
Svetokriški
vroč -a prid. vroč: kir bò takorshen velik, inu urozh im. ed. m demm, de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe rod. ed. ž naturæ ǀ primit urozhe tož. ed. s, inu merslu shelesu ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha im. dv. m ǀ obudi v' njemu te vrozhe tož. mn. ž hude shelje
Svetokriški
vroče prisl. vroče: kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe (I/2, 188) ǀ bodi sgudaj, ali poſnu, bodi ſnejh, ali desh, bodi mreſs, ali urozhe (IV, 72)
Svetokriški
vročina -e ž vročina, tj. 1. vroče vreme: Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura: Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga
Svetokriški
vročost ž vročina, vročost: Ogin sgubi na beſſedo S. Franciſca ſvojo urozhuſt tož. ed. (III, 510)
Svetokriški
vrt -a m vrt: s'verta rod. ed. Getſemani k'Annasu ǀ ozha ga pele ven kapusni vert tož. ed. ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt tož. ed. ǀ v' ſvojm verti mest. ed. je roshe, inu sele sadil ǀ ſo bily prishli s'oroshjom Chriſtuſa yskati, inu ga bily v'tem oljskim vèrti mest. ed. vſiga kryvaviga nashli ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti mest. ed. Getſemani ie … prelijl < slovan. *vъ̋rtъ ← rom. < lat. hortus ‛vrt’
Svetokriški
vrteti -im nedov. vrteti: kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se: glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
Svetokriški
vrtner m vrtnar: kakor en dober Vertner im. ed., kateri hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt (II, 468)
Svetokriški
vržen -a prid. vržen: pò nedolshnem v' jeietje je vershen im. ed. m ǀ bosh resbita, inu noter v' to paklensko pezh vershena im. ed. ž ǀ vſakateru drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu im. ed. s ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu im. ed. s ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni im. mn. m ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij im. mn. m, inu restargani
Število zadetkov: 9055