Zadetki iskanja
Svetokriški
vsaditi dov. vsaditi: Jeſt ſim vſadil del. ed. m, nebeſſa ſo pomozhile, Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu ǀ Vſſadil del. ed. m je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi ǀ taistu Drivu, Kateru Bug na srejd Paradisha je bilvſadil +del. ed. m ǀ ſò vſadili del. mn. m en selen lorber
Svetokriški
vsaj1 člen. 1. vsaj: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali ǀ zhe moje beſſede ſò preſlabe, uſaj beſſede S. Bernarda bi imele taku krafftne biti ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti ſe imel njega bati ǀ ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl 2. saj: vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ vſai ſo Diuize pres Madeſha, sakaj tedaj Gospud n'hozhesh yh k'tuoj ohzeti pustiti
Svetokriški
vsaj2 vez. saj: ste kakor ta nepametna shivina, sakaj leta vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke, vſaj ſturite tulikajn sa nyh, kulikajn ta nepametna ſturj sa te ſvoje ǀ G. Bug sa shtraifingo vashih grehou vam je bil ſusho poslal, vſai ſte shlishali kaj pravi S. Hieronymus ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio
Svetokriški
vsajen -a prid. vsajen: kakor enu drivu, kateru je uſſajenu im. ed. s per uvodenih ſtudenizah (III, 282)
Svetokriški
vsak -a zaim. vsak: vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo: vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala
Svetokriški
vsakateri -a zaim. vsak: vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo: vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
Svetokriški
Svetokriški
vsakdanji prid. vsakdanji: tebi ta vſakdajni tož. ed. m kruh da (I/1, 181) ǀ vam ne bo ta vſakdajni tož. ed. m Kruh okratel (I/2, 70) → vsakodanji
Svetokriški
vsakodanji -a prid. vsakdanji, vsakodneven: Maihin madesh vam ſe sdy en vſakadaini im. ed. m greh ǀ kakor ym je potreben ta vſakadjni im. ed. m Kroh ǀ letu moje shiulejne na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna im. ed. ž Vojska ǀ leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina im. ed. ž pejſſim ǀ Vprashaio S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga rod. ed. m greha neſturil ǀ Bug pak vam okrati ta vſakadaini tož. ed. m Kruh ǀ Daj nam danas nash vſakadajni tož. ed. m kruh ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno tož. ed. ž potrebo ǀ vam bò poſehmal shegnal vashe nyve, inu venograde, de letu vſakadajne tož. ed. s shiulejne bote imeli ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu tož. ed. s shiulejne ǀ s' tem vſakadajnem or. ed. m kruham bò oskerbel ǀ my imamo ſe varvat nikar li ſamiga naglauniga greha, ampak tudi ſenze tega, kateri ſo ty vſakadaini im. mn. m grehy ǀ lete ſò vashe vſakadajne im. mn. ž litanie ǀ s' maihinih vſakadainih rod. mn. grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem daj. mn. greham ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne tož. mn. m povedo ǀ s' golufio enu maihinu mejſta skuſi te vſakadaine tož. mn. m grehe yszhe ǀ s' kusi vashe prevelike vſakadajne tož. mn. ž pregrehe ſte vashe greshnu ſerze okamenili → vsakdanji
Svetokriški
vsakrat prisl. vsakokrat: veliku ludy vſakrat ſo k'vejeriu prishli ǀ v'ſpuvidi vſakrat je oblubil ſturiti ǀ vſakrat mu da obſolution
Svetokriški
Svetokriški
vseeno prisl. vseeno: Kakor de bi vſe enu bilu poroditi, ali dojti (III, 456) ǀ vſy Dohtary pravio, de je vſenu eniga umorit, ali pak ob njegovu dobru imé perpravit (V, 436)
Svetokriški
vsegamogoč -a prid. vsemogočen: G. Bug, kateri je ſizer Vſigamogozh im. ed. m, vener nei mogal ſtuarit vekshi ſtuari, kakor je Mati Boshia ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi im. ed. m dol. vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ǀ vezhkrat Bug Vsigamogozhi im. ed. m dol. je oſkerbel te lazhne ǀ Goſpud Bug Uſegamogozhi im. ed. m dol. je bil sklenil od vekoma zhloveka pò ſvoj podobi ſtuarit ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe im. ed. m dol. ǀ sa tiga volo Bug vſigamozhi im. ed. m dol. je zhloveka ſtuaril s'semle po Kateri vſe skuſi hodi ǀ v'imenu tiga Vſigamogozhiga rod. ed. m Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ pred oblizham Boga uſigamogozhiga rod. ed. m ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia rod. ed. m perpravil ǀ perblishaiteſe s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu k' vashimu Nebeskimu sheninu, inu vſigamogozhimu daj. ed. m Gospudu ǀ cilu ſo enaki ratali Bogu vſegamozhimu daj. ed. m ǀ taku nemarnu ſte reshalili Boga vſigamogozhiga tož. ed. m ži.
Svetokriški
vsegamogočen -čna prid. vsemogočen: En pravi shpegl je Bug Vſigamogozhni im. ed. m dol. ǀ Naſh pak Vſiga Mogozhni im. ed. m dol., inu Vſmileni G: Bug ǀ ſe vezh boje eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga rod. ed. m ǀ je vidil ſedeiti Boga Vſigamogozhniga tož. ed. m ži ǀ kateri to Vſigamogozhno tož. ed. ž oblaſt Boshjo n'hozheo ſpoſnati ǀ s' ſvojo Vſigamogozhno or. ed. ž roko
Svetokriški
vsegamogočnost -i ž vsemogočnost: v'G. Bugu ſe najde ena ſama vſigamogozhnoſt im. ed. ǀ vſigamogozhnoſt tož. ed. Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar je ſtuarila vſe rezhy ǀ ozha Nebeski s'ſvojo Vſigamogozhnoſtio or. ed. je leto ſvojo Hzher od madesha reshil
Svetokriški
vselej prisl. vselej, vedno: ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti ǀ vſelej Bug je s'nami kakor mij s'Bugam ǀ on je vſelei Mashnike saurashil ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil ǀ Lete molitve velik nuz je skuſil uni Sholner, kateri je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane ǀ vſeleje naſho pejſsim pejla
Svetokriški
vseskozi prisl. vseskozi, nenehoma, vedno: kadar bi vſeskuſi Boga lubil, zhaſtil, inu hualil ǀ uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ uashe otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vſekuſi na nebeſſa mislite, ter s'Davidam rezite ǀ je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati ǀ vſe skuſi je opraulal Mashnike ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem ǀ n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali ǀ vse skusi na smeih ſe dershij ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio
Svetokriški
Svetokriški
vstajenje -a s gori vstajenje vstajenje (od mrtvih): S. Aguſtinus pravi, de je dopelt gori vſtajane im. ed., namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva, ali od ſmerti gori vſtaieina rod. ed., ali pak v'Nebu hoienia ǀ Pole letà je poſtaulen k' enimu padzu, inu gori vſtajenju daj. ed. ǀ Pot te kazhe, pomeni, tu od ſmerti gori vſtajenie tož. ed. Christuſhovu ǀ Ta S. Prerok David veliku lejt poprei je v' duhu previdil, inu primishloval ta ſveti dan od ſmerti gori vſtaienie tož. ed. Nashiga Odreshenika Chriſtuſa JESUSA
Svetokriški
vstati -anem dov. 1. vstati: kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati nedol. ǀ kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati nedol. ǀ kadar bote bolni, inu ſtari vaſs bodò mogli drugi noſsit, ali pak nebote mogli s'poſtele vſtati nedol. ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati nedol. ǀ en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati nedol., te druge podvisat kroh ſi shlushit ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati nedol., inu doijti ǀ Dolshan ſi G: Boga vſelej sahvalit, kadarkuli ti od mise vſtanesh 2. ed. ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish, inu is postele tvoje hudobnoſti neustanesh +2. ed. ǀ vſtane 3. ed.; leshe, nihdar nevidim de bi molila ǀ Kakor ſe dan perkashe, uſtane 3. ed., ter gre damu ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta 3. dv. ǀ kadar vſtanete 2. mn. doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ s'ſmejham od mise vſtaneio 3. mn., inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ ty mertvi is grobou uſtaneio 3. mn. ǀ Vſtani vel. 2. ed. gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ vſtanimo vel. 1. mn., inu Boga sahvalimo ǀ Vſtanite vel. 2. mn. gori mertui, inu pridite h'ſodbi ǀ Christus je bil od ſmerti gori vſtal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vstal del. ed. m, inu je kruh sameſil ǀ Kadar je bil od smerti ustal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala del. ed. ž, lepu ſe je oblekla, inu per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali del. mn. m ǀ dushe, katere tudi is groba teh grehou skuſi pravo grevingo, inu ſpuvid ſte gori vſtale del. mn. ž 2. nastati, pojaviti se: ena velika fortuna ima na morij vſtati nedol., kar prezei vſtane 3. ed., ter je hotela ta zholn pokriti ǀ na naglom en velik vejter vſtane 3. ed. inu hishna vrata sapre ǀ en punt uſtane 3. ed. zhes Krajla, ga otſtavio ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane +3. ed. ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu ſe pelali, ter bi en velik veiter vſtal del. ed. m ǀ ena velika fortuna je bila vſtala del. ed. ž na mory ǀ velika lakota je bila uſtala del. ed. ž
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 420
- 421
- 422
- 423
- 424
- 425
- 426
- ...
- 453
- Naslednja »
Število zadetkov: 9055
Dostopnost