Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
vstekel -kla prid. divji: Buga ta vſtekli im. ed. m dol. leu, ter nihdar vezh ga nej bilu sgledat, ali shlishat ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe, kakor en uſtekli im. ed. m dol. peſs ǀ Letà vſtekla im. ed. ž, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua, brani ǀ ta divia vſtekla im. ed. ž ſverina ſe preſtrashi, ter bishi v' ſvoje jame ſe skriti ǀ ena uſtekla im. ed. ž ſuerina je njega reſtargala ǀ vij, vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla im. ed. ž shivina, Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ aku bo od te vſtekle rod. ed. ž ſverine reſtargan ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga tož. ed. m ži. vouka krotkiga ſturil ǀ je bil perſilen pojti v' te puszhave prebivat s' to vſteklo or. ed. ž ſverino ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli im. mn. m vouzhie na tu nedolshnu jagnizhe ǀ ty vſtekli im. mn. m oſsly pomenio te paklenske hudize ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te vſtekle im. mn. ž nevoshlivoſti ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem daj. mn. uoukom ǀ de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle tož. mn. m pſſe
Svetokriški
všeč prisl. v povedni rabi všeč: Vy pak Nem. Nem. sklenite, kar vam je vshezh ǀ nas poklizhe kadar je Njemu vshezh ǀ ti bi bila imela lagat, inu pravit kakor taiſtem je bilu vſhezh poshlushat ǀ prizha bodo tudi perſegli kakor je meni vulhenzh
Svetokriški
všemiti se -im se dov. našemiti se: S. Gregorius Nazianzenus je djal, de taiſti katiri v' shemah hodio, teshku kaj dobriga ſturiti mislio, ampak ſe vshemio 3. mn., de vekshi oblaſt, inu perloshnoſt nespodobne, inu greshne rezhy tribat imaio (V, 164) → ošemiti se
Celotno geslo Ziljski
všiti všijem dovršni glagol
zemljevid
ušíːtẹ
všiti
Svetokriški
vtakniti -nem dov. → vtekniti
Svetokriški
vtekniti vtaknem dov. vtakniti: Pride prepoſnu kmet na tlako prezej v'keho ga vtakneio 3. mn. (II, 305)
Svetokriški
vud Sim bral de Milon Crotoniata je bil velik kokor en Ris, mozhan kakor en Sampſon, tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho lahku neſſil, kadar ga je s' peſtio po glavi vdaril, precei vud je mertu okuli padil (V, 262)
Svetokriški
Vulkanov -a prid. Vulkanov: je bil sazhel presheſtu tribat s'Vulcanavo or. ed. ž sheno Venus imenovano (II, 368) → Vulkanus
Svetokriški
Vulkanus -na m osebno lastno ime Vulkan: ta mladenizh je bil ſaspal, inu Vulcanus im. ed. je bil per ſvoj sheni njega neshal ǀ Vulcanus im. ed. eno nuzh ga je bil v'mresho vulovil ǀ je bil en Ajd, kateri v'svoij hishi je imel pilde teh Malikou, kakor rekozh pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa, Vulcana rod. ed. ǀ Saturnu ſò offrovali ludy … Vulcanu daj. ed. ogin ǀ Oshtery sò molili Bacuſa … Kovazhj Vulcana tož. ed. ǀ ſo molili Mercuriuſa, kateri je vuzhil lagati … Tiga negnuſniga Vulkana tož. ed. Vulkán, lat. Vulcānus, Volcānus, rimski bog ognja, Venerin mož
Svetokriški
vun prisl. → ven
Svetokriški
vunkaj prisl. → venkaj
Svetokriški
vzdehniti dov. vzdihniti: Oh zhudna, velika skriunnoſt! Chriſtus je oſdravil, slepize ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil s' boshim shlakam udariene, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil krulave, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil gobaſte, ter nej vsdehnil: del. ed. m je osdravil vodenizhne, ter nej vsdehnil del. ed. m (V, 200)
Svetokriški
vzdeti dov. dati ime: je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela del. ed. ž Jabes (IV, 382)
Svetokriški
vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti: io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti: de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti: Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se: ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se: de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati: ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo: ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m
Svetokriški
vzdignjen prid. dvignjen, povzdignjen: s'taistiga oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen im. ed. m biti (I/2, 33)
Svetokriški
vzdigovati -ujem nedov. vzdigovati: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete 2. mn. (II, 358)
Svetokriški
vzdihati -am nedov. 1. vzdihati: ſatorai sdiham 1. ed., inu ſe grimam ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash 2. ed., shaluiesh Kodor hodesh ǀ My sdihamo 1. mn. v'dolini teh ſols ǀ Oh koku sdihaio 3. mn., shraiaio, inu iamraio ǀ milu ſe jokal, inu sdihal del. ed. m 2. dihati: neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh teh lintuornou. Sdiham 1. ed., ali na mejſti ſape ta shveplenski plemen
Svetokriški
vzdihniti -nem dov. vzdihniti: s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit nedol. s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne 3. ed., ter saupye ǀ Jetnik milu sdihne 3. ed. rekozh ǀ takrat ona milu s'dihne 3. ed. rekozh ǀ Kakor Philippus je letu shlishal je sdihnu del. ed. m, rekozk
Svetokriški
vzdihovanje s vzdihovanje: Leto veliko shaloſt nam da ozhitnu, saſtopit ta Zirku s' zhernim pokrita … inu sdihvajne im. ed. celliga meſta (IV, 369) ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne tož. ed. ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk (III, 106)
Svetokriški
vzdihovati -ujem nedov. vzdihovati: ſazhne jokati, inu sdihovati nedol. ǀ sazhne pruti Nebeſſam sdihouati nedol. ǀ ble v' vizah sdihuje 3. ed., inu ble sheli, inu proſſi reishena biti ǀ ludje vezhkrat sdihuieio 3. mn., na perſi klukaio, ſolse tozhio ǀ milu je sdihual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ she veliku teshej njegova butara bo ratala, pod katero ſe bò potil, inu sdihval del. ed. m ǀ milu je sdihoual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ kaj pomeni, moj prjatel, de ſte taku mozhnu sdihoval del. ed. m ǀ je po njemu sdihovala del. ed. ž ǀ Kadar bi ſe nebilij jokali, inu sdihualij del. mn. m ǀ Svetniki ſe ſo potili, inu milu sdihvali del. mn. m ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale del. mn. ž
Število zadetkov: 9055