Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
ovarovati -am dov. obvarovati: kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka, inuc leta folk pred ſaurashniki ovarvat nedol. ǀ skuſi leta S. S. Sacrament nas ovarua 3. ed. pred vſimy nevarnoſti dushe, inu teleſſa ǀ S. molitva dusho ouarva 3. ed. pred skushnavo ǀ huala Bogu do tehmal ſe nej nezh taziga hudiga sgudilu, inu ſhe Bug ovarj vel. 2. ed. mene dalej ǀ vezhkrat je ovarval del. ed. m shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual del. ed. m pred mrasam, inu urozhino ǀ tudi druge meſta bo ouarual del. ed. m pred temy groſovitnimy Samurizi → obvarovati, → varovati
Svetokriški
ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval
Svetokriški
ovčica -e ž ovčica: ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
Svetokriški
ovčič -a m ovčica: On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy or. mn. (III, 190)
Pravo
overítev -tve ž
Svetokriški
oves -vsa m oves: oni li mislio, de ſvojm kojnom ouſſa rod. ed. nepermanka (V, 419)
Svetokriški
Ovidius -a m osebno lastno ime Ovidij: Iest bom samolzhal tu kar pishe Ovidius im. ed. od eniga salubleniga mladenizha ǀ meni naprej prideio beſſede Ovidiusa rod. ed. ǀ inu s' Ovidiuſam or. ed. djali Públij Ovídij Náso, lat. Publius Ovidius Nāso (43 pr. Kr.–17 po Kr.), rimski pesnik
Pravo
ovíranje urádne osébe pri délu -a -- -- -- -- s
Pravo
ovíra za sklenítev zakónske zvéze -e -- -- -- -- ž
Pravo
ovíra za vstòp -e -- -- ž
Svetokriški
oviseti -im dov. obviseti: v'luffti oviſſi 3. ed., ſe resheri, inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597) ǀ on je bil oviſſil del. ed. m na graſtu (II, 355) Priponski -i- v drugem zapisu kaže na historično upravičen naglas ovíseti < *obь-vi̋sěti.
Svetokriški
oviti se dov. oviti se: Ena Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila del. ed. ž (I/1, 175)
Svetokriški
Oza -a m osebno lastno ime Uza: Oza im. ed. dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ Oza im. ed., sakaj preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij Boshij perblishat, inu dotekniti, s'naglo ſmertio je bil vmerl ǀ G. Bug tiga zhloveka oza tož. ed. s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal Uzá, Abinadabov sin (SP 2 Sam 6,6)
Svetokriški
ozdraveti -im dov. ozdraveti: ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.
Svetokriški
ozdraviti -im dov. ozdraviti, pozdraviti: Iesus yh sheli osdravit nedol. ǀ Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit nedol. ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit nedol. ǀ samorimo nashe rane osdraviti nedol. ǀ tulikain ſe pomujash osdrauit nedol. tuoje telu, kadar sboly ǀ oblubi vſe naſhe bolesni osdravid nedol. ǀ ga proſſio, de bi prishal oſdravit namen. ga ǀ hozhesh nei tebe osdravim 1. ed. ǀ Christus je en arzat, kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi 3. ed. ǀ nevarno rano oſdravi 3. ed. s'ogniom ǀ s'taisto arznio, s'Katero naſs osdravij 3. ed., s'to tudi naſs vumorij ǀ O nuzna, inu ſveta arznia! Katera oſdraui 3. ed. vſe naſhe duhoune bolesni ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio 3. mn. ǀ pridi k'nam, inu osdravi vel. 2. ed. naſhe dushe ǀ tu osdravimy vel. 2. ed.+ taku te bom sahvalil ǀ kaj s'en Arzat bode tebe osdravil del. ed. m ǀ eniga ſlepiga zhloveka je bil s'blatam oſdravil del. ed. m ǀ je enimu grehe odpustil, inu dusho mu osdrauil del. ed. m ǀ Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu del. ed. m ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila del. ed. ž tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ te bolne je oſdravila del. ed. ž, te sdrave per mozhi ohranila ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu del. ed. s ǀ nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili del. mn. m ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio de bi jo osdravily del. mn. m
Svetokriški
ozdravljati nedov. ozdravljati: de bi jeſt imel oblaſt hudizhe isgainat, bolnike osdraulat nedol., inu mertve oshivit (V, 460)
Svetokriški
Ozea(s) -ea m osebno lastno ime Ozej: raunu letu je hotel nam dat saſtopit Oſeas im. ed. PreroK ǀ kakor je od nas Oſeas im. ed. prerokoval ǀ vna greshna dusha, od Katere govorij Oſea im. ed. Prerok ǀ Oſea im. ed. Prerok od naſhiga zhaſs je govuril ǀ Prerok Oſa'a im. ed. pravi ǀ je djal s'kusi usta Preroka Oſea rod. ed. Ozêj, lat. V Osee, prerok (SP Oz 1,1)
Svetokriški
ozek -zka prid. ozek: Ta drugi pot pak pele k' vezhnimu Nebeskimu troshtu, kateri je vosik im. ed. m, inu s' ternjam pokrit ǀ debeli nebodó mogli po taku voskim mest. ed. m potu hodit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem mest. ed. m potam ǀ De ſi lih voske im. mn. ž/s ſo urata nebeske ǀ lahku puidete skuſi urata nebeska, de ſi lih ſo voska im. mn. s, sakaj nei ſte nalosheni s' butaro teh grehou
Pravo
ozémeljska suverénost -e -i ž
Pravo
ozémeljsko enôtna držáva -- -e -e ž
Število zadetkov: 18555