Zadetki iskanja
Svetokriški
Paleolog -a m osebno lastno ime Palajolog: S. Bonaventura je bil Ceſſarja Palæologa tož. ed., inu vſe taiſte, kateri ſo bily Grex Vere. Liberè ad Romanæ ſedis obedientiam redierunt (III, 356) Odposlanci carigrajskega cesarja Mihaela Palajologa so bili poleti 1274 na obisku pri papežu Gregorju X. v Lyonu, kjer so – zahvaljujoč tudi govoru sv. Bonaventure – prisegli pokorščino rimski cerkvi.
Svetokriški
Palermo m zemljepisno lastno ime Palermo: je bil prishal v' tu meſtu Palermo im. ed. (III, 159) Palêrmo, mesto na Siciliji
Svetokriški
Palestinar -ja m prebivalsko lastno ime Palestinec: G. Bug je troshtal Iſaka, kadar Paleſtinerij im. mn. v' veliko shkodo, inu reuo ſo bilij njega s'ſaurashtua perpravili s'temy beſſadamy (II, 147) Tvorjeno iz imena bližnjevzhodne dežele Palestína.
Svetokriški
palica -e ž palica: palza im. ed. Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ KaKor ta nepametna shivina. Katera ſe boy te shibe, inu palze rod. ed. ǀ Kadar enimu pſu palzo tož. ed. poKashesh ſe prestrashi ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo tož. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo or. ed. po glavi ga buti, inu vubije ǀ suojga blishniga s'palzo or. ed. s'hiſhe ſtepe ǀ nad katerem nikatere palze tož. mn. ſò bily slomili ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami or. mn. tepſti ǀ s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy palzamy or. mn. neuſmilenu ſtepſti ǀ ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy or. mn. ſtepſti ǀ s' gorezhmy palzomy or. mn. ſta tepla
Svetokriški
Palijada ž osebno lastno ime Palijada: uſij ſo bili pò ſueitu ſe reshli, inu reunu konez uſeli, s'unei eniga ſynu Paulus s'imenam, inu ena hzhi Paliada im. ed. imenouana, kateri ſo bily K S. Auguſtinu prishli (II, 340)
Svetokriški
palmirenski -a prid. palmirski: Zenobia Palmirenska im. ed. ž Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Palmíra, lat. Palmyra, danes Tadmōr, mesto v Siriji, ki ga je 271 zavzel Avrelijan.
Svetokriški
palmov -a prid. palmov: Eny letyh ſo kakor ta rodovitna oljka … Drugi kakor Palmou im. ed. m drev (III, 322)
Svetokriški
Palomen -a m osebno lastno ime Palomen (?): Palomena tož. ed. ſo tulikain stimali Loodicenſery, de en dan vſe krone, katere ſo mogli ushafat, ſo na njegovo glavo poſtavili (V, 340)
Svetokriški
Palota -e ž zemljepisno lastno ime Palota (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … v' Palloti mest. ed., v' Walpi, v' Brodu, v' Novimgradu (V, 471) Ni jasno, kateri kraj je mišljen, morda današnji Palotabozsok ali Balota na Madžarskem ali Balota v Romuniji.
Svetokriški
Paludanus m osebno lastno ime Paludan: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Paludanus im. ed. (III, 428) Péter Paludán, srlat. Petrus de Palude (pribl. 1275–1342), teolog, pariški nadškof, dominikanec
Svetokriški
pamet -i ž pamet: obena zhloveska pamet im. ed. leto sgruntat nemore ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti rod. ed. nima ǀ poprei kakor k'pravi pameti daj. ed. prideio s'beſſedo, inu diainom ſe ſavesheio ǀ on ie ob pamet tož. ed. pershil, je obnoril ǀ je bil obpamet +tož. ed. prishal ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet tož. ed. dal ǀ ſledni po suoj glavi, inu pameti mest. ed. bode meni odgovoril ǀ s' pametio or. ed., inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit ǀ od tot ſ'pametio or. ed. sastopi
Svetokriški
pameten -tna prid. pameten: dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
Pravo
Svetokriški
pametno prisl. pametno: ta kateri pametnu premiſli ǀ letu bi bilu prau, dobru, inu pametnu ǀ ſe meni sdi de pametnu je miſlil primer.> takrat po moj miſli ſi pametnishi govuril ǀ bosh pametnishi shivil, kakor do ſehmal ǀ pametniſhi bi bil ſturil, Kadar bi bil naraunem oſtal
Svetokriški
Pamfilija -e ž zemljepisno lastno ime Pamfilija: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio tož. ed., sdaj v' Rim k' S. Petru (III, 244) Pamfílija, gr. Παμφῡλία, pokrajina ob sredozemski maloazijski obali zahodno od Likije
Svetokriški
Pan -a m osebno lastno ime Pan: Kmetje so molili boga danna tož. ed., meneozh, de on ſturj radovitno semlo (II, 159) Pán, gr. Πάν, bog rodovitnosti; zapis vsebuje tiskarsko napako, horizontalno in vertikalno zrcalni d namesto p.
Svetokriški
Svetokriški
panada -e ž krušna juha, popara: celli dan neushyesh s'en vinar urednoſti, s' eno shupo, ali panado tož./or. ed. sa dobru vsamesh (V, 185) ← ben. it. panada, it. panata ‛krušna juha’
Svetokriški
panan -a prid. preklet, izobčen: Bucerus, de ſi lih je bil en hudoben, inu panan im. ed. m kezer ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua je panan im. ed. m od Svete Katolish Zerkue ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus ta panani im. ed. m dol. Engelenderski krajl ǀ O panena im. ed. ž roka! uredna de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ Sò Holendery, shvedi, Danamarkary, katiri dershè vuk tiga pananiga rod. ed. m Luter Martina ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga rod. ed. s Meſta Hiericho ǀ ta panani tož. ed. m dol. vuk Lutermartina, inu Calvina dershè ǀ ſo ga bily od ſebe ſtepli, kakor eniga paneniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ kakor de bi bile panane im. mn. ž morio dalezh od altarja ſtati ǀ sakaj tedaj tudi ſedaj ſe ne mashzhujete zhes lete hudobne, inu panone tož. mn. m sholnerie → panati
Pravo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 503
- 504
- 505
- 506
- 507
- 508
- 509
- ...
- 928
- Naslednja »
Število zadetkov: 18555
Dostopnost