Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Botanika
žlézna célica -e -e ž
Botanika
žlézni kanál -ega -a m
Botanika
žlézni lásek -ega -ska m
Botanika
žlézno tkívo -ega -a s
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]
    navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
žlínkrof glej žlíkrof
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: žoga + brcati
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
    2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna
ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej sold - več ...
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Botanika
žúlj -a m
Botanika
žúljasti lístni rób -ega -ega -a m
žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]
    žuželka, zlasti hrošč
STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola [žuškocvétka]
    iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke
ETIMOLOGIJA: žužek + cvetka
Botanika
žužkocvétka -e ž
Botanika
žužkojéda rastlína -e -e ž
Botanika
žvêplov glikozíd -ega -a m
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
Botanika
2,4-D -- m
Število zadetkov: 10300