- skupina ljudi z namenom
- zbor koga/česa
- , zbor za kaj
- , zbor o čem
- , zbor proti čemu/komu
- skupina umetnikov, ki skupaj nastopajo
- zbor s čim/kom
Zadetki iskanja
Kateri zapis je pravilen, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ali Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske?
Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.
Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.
Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.
Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.
- zavestno samoomejevalen
- kdo biti zdržen pri/v čem, kje
- trajajoč brez prestanka
- kaj/kdo biti zdržen za kaj
- , zdržen pri/v čem, kje
- površina planeta, po kateri se hodi
- zemlja v/na čem, kje
- , zemlja okoli česa, kje
- , zemlja pod/pred čim, kje
- , zemlja s čim
- , zemlja za kaj
- zmes kamnin in organskih snovi
- zemlja s čim
- , zemlja za kaj
- planet
- Zemlja s čim
Prosim za mnenje, kateri izraz je bolj pravilen oz. slovenski – otoki, npr. Falklandski otoki, Cookovi otoki, *Družbeni otoki... ALI – otočje, npr. Falklandsko otočje, Kanarsko otočje, Družbeno otočje ...
Naročam veliko karto sveta, opazila sem, da je na polovici karte izraz otoki, na drugi polovici pa otočje.
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.
Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Pozdravljeni! Ali je pravilneje uporabiti naziv: Prireditve na poti zero waste ali Prireditve na zero waste poti? Hvala.
- odprtina zaradi neprilegajočih delov, sestavin
- zev česa
- tudi v prenesenem pomenu praznina
- zev česa
- zaželen, vzoren
- kdo/kaj biti zgleden pri čem, kje
- , kdo/kaj biti zgleden v/na čem, kje
- prehitevajoč, predčasen
- kdo/kaj biti zgodnejši od česa/koga
- , kdo biti zgoden pri čem, kje
- položaj višje
- zgoraj česa
- , zgoraj kako
- , zgoraj na čem, kje
- , zgoraj nad čim/kom, kje
- Zanima me, ali je v knjižnem jeziku pravilno: Ni je treba biti sram. (Vem sicer, da se to lahko reče tudi drugače: Ni treba, da jo je sram. Ni se ji treba sramovati.)
- Ali lahko iz besede kratek tvorimo kratcen (ali kratkcen?), podobno kot iz majhen tvorimo majcen ali iz droben drobcen?
- Vejica pred in: Zanima me, kaj pomeni, da sta osebka slabo združljiva. Je dovolj, da sta različna? Pravopis je zelo skop, nekoliko bolj informativen pravopis iz leta 1962 (ali to, kar piše v njem o tej vejici, še drži?). Ali je torej vejico mogoče (treba) postaviti v takih primerih: Sestra se je vrnila, in takrat sem opazil, da je utrujena. Pogledala sem ga, in v očeh je imel žalost. Šele odgovorno okolje omogoča nekaj več, in šele to nekaj več spodbuja razvoj.
- vreden, dragocen glede na zlato
- kaj biti zlato s čim
- zelo dober
- kdo biti zlat do česa/koga
- , kaj biti zlat s čim
- najuspešnejši
- kdo biti zlat v/na/pri čem, kje
- , kdo biti zlat s čim/kom
Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?
V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.
Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?
Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).
Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 204
- 205
- 206
- 207
- 208
- 209
- 210
- ...
- 212
- Naslednja »