Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
blagoslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
Celotno geslo Vezljivostni G
blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
Celotno geslo Vezljivostni G
blamírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
Terminološka
Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Terminološka
Bledenje koral
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?
Celotno geslo Vezljivostni G
bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
Celotno geslo Vezljivostni G
blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
Celotno geslo Vezljivostni G
blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
Celotno geslo Vezljivostni G
blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
Celotno geslo Vezljivostni NG
blížnji-a -epridevnik
  1. neoddaljen
    • kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
  2. bližji, soroden, duhovno povezan
    • kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
    • , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu
Celotno geslo Vezljivostni G
blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
Celotno geslo Vezljivostni G
blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
Celotno geslo Vezljivostni G
blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.
Celotno geslo Vezljivostni G
bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
Celotno geslo Vezljivostni G
bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
Celotno geslo Vezljivostni G
bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.
Celotno geslo Vezljivostni G
bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
Celotno geslo Vezljivostni NG
bojázen-znisamostalnik ženskega spola
  1. stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • bojazen pred kom/čim
    • , bojazen zaradi/glede koga/česa
    • , bojazen o čem
Število zadetkov: 3665