Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni NG
centrála-esamostalnik ženskega spola
  1. vodilno središče
    • centrala za kaj
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim
  2. posredovalna naprava za zveze, povezave
    • centrala za kaj, koliko
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim
Celotno geslo Vezljivostni NG
césta-esamostalnik ženskega spola
  1. širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cesta v/na
  • , cesta od/do/iz
  • , cesta med/ob/pri
  • , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo
Terminološka
Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Terminološka
Ciklonski dvig gladine
Meteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge , ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm ) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska. Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni a li neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni , ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge . Dobesedni prevod bi bil val , vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ... Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?
Celotno geslo Vezljivostni NG
cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka
Cirkadiani ritem
Pridevnik cirkadiani v terminu cirkadiani ritem , ki označuje ritem biološke aktivnosti, ki se ponavlja približno vsakih 24 ur, je včasih zapisan tudi s črko l , torej cirkadialni ritem . Zanima me, katera oblika pridevnika je ustreznejša?
Celotno geslo Vezljivostni NG
cóna-esamostalnik ženskega spola
  1. namembno območje, predel
    • cona v/na čem, kje
    • , cona za kaj/koga
    • , cona med čim, kje, kdaj
Celotno geslo Vezljivostni NG
čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za
Terminološka
Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Celotno geslo Vezljivostni NG
člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje
Terminološka
Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Terminološka
Čustvena inteligenca
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Celotno geslo Vezljivostni NG
dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez
Celotno geslo Vezljivostni NG
dár-úsamostalnik moškega spola
  1. dano v last brez plačila
    • dar česa
    • , dar od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dar za
Celotno geslo Vezljivostni NG
dêbel-éla -opridevnik
  1. razsežen, obsežen
    • kaj biti debel od–do česa, koliko
    • , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
  2. tolst, rejen, masten
    • kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • debelejši od
Celotno geslo Vezljivostni NG
déddèd dédasamostalnik moškega spola
  1. stari oče
    • ded koga
    • , ded po kom
Celotno geslo Vezljivostni NG
defékt-asamostalnik moškega spola
  1. okvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka
    • defekt česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • defekt v
  • , defekt z/s
Terminološka
Deinstitucionalizacija
Prosim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Terminološka
Dejstvo
V konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv .
Število zadetkov: 1121