Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

preizpraševánje preizpraševánja samostalnik srednjega spola [preispraševánje]
    ponovno analiziranje, presojanje, ocenjevanje česa, zlasti poglobljeno, z upoštevanjem različnih, tudi novih, še neuveljavljenih vidikov
ETIMOLOGIJA: preizpraševati
preizpraševáti preizprašújem nedovršni glagol [preispraševáti]
    ponovno analizirati, presojati, ocenjevati kaj, zlasti poglobljeno, z upoštevanjem različnih, tudi novih, še neuveljavljenih vidikov
ETIMOLOGIJA: izpraševati
prejòj in prejôj in prejój medmet
FRAZEOLOGIJA: Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: joj
Up. umetnost
preklópna plôšča -e -e ž
Up. umetnost
prelamáča -e ž
Up. umetnost
prelátski stòl -ega stôla m
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi]
    1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela
      1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
    2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
Up. umetnost
prenôsna sónčna úra -e -e -e ž
prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola [prepesnítəu̯ prepesnítve]
    1. umetniško, soustvarjalno prevajanje, prevod dela v verzih
    2. besedilo, literarno delo, nastalo z delnim preoblikovanjem že obstoječega besedila, motiva, teme, navadno literarnega dela
    3. preoblikovanje, aktualizacija umetniškega dela, pri katerih se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: prepesniti
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati]
    1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
      1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: prepresti
preprêsti preprêdem tudi preprésti preprédem dovršni glagol [preprêsti] tudi [preprésti]
    1. ekspresivno prekriti površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno narediti, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno narediti, da kaj dobi vase, v svojo strukturo tudi dele česa drugega
ETIMOLOGIJA: presti
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]
    ki je v zvezi s prerijo
STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija
presesálni presesálna presesálno pridevnik [presesálni] in [presəsálni]
STALNE ZVEZE: presesalna buča
ETIMOLOGIJA: iz presesati, glej sesati
preslédnica preslédnice samostalnik ženskega spola [preslédnica]
    tipka na tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek
ETIMOLOGIJA: k presledek
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
Up. umetnost
prêstol -óla m
Up. umetnost
prešíti oklèp -ega -épa m
prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]
    juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc
FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: prežgati
Število zadetkov: 4632