Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
    1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
dekadẹ̑nca -e ž
Celotno geslo eSSKJ
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
ETIMOLOGIJA: ↑dekadenca
Celotno geslo eSSKJ
dekadènt dekadênta tudi dekadénta samostalnik moškega spola [dekadènt]
    1. kdor zavrača uveljavljene moralne vrednote, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. predstavnik dekadence
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca
Celotno geslo Etimološki
dekadȅnt – glej dekadẹ̑nca
Celotno geslo eSSKJ
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca
Celotno geslo Etimološki
dekadẹ̑nten – glej dekadẹ̑nca
Celotno geslo eSSKJ
dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno]
    1. takó, da se kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. takó, da izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom
ETIMOLOGIJA: ↑dekadenten
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑kagrȃm – glej deka-, grȃm
Celotno geslo Etimološki
dekȁn -ána m
Celotno geslo Etimološki
dekanȃt – glej dekȁn
Celotno geslo Etimološki
dekanȋja – glej dekȁn
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑kati – glej dẹ̑ka
Celotno geslo Etimološki
dẹ́kla -e ž
Celotno geslo Etimološki
deklamácija – glej deklamȋrati
Celotno geslo Etimološki
deklamȋrati -am nedov. in dov.
Celotno geslo Etimološki
deklarácija – glej deklarȋrati
Celotno geslo Etimološki
deklarȋrati -am dov. in nedov.
Celotno geslo Etimološki
deklȅ – glej dẹ́kla
Celotno geslo Etimološki
deklẹ̑tce – glej dẹ́kla
Število zadetkov: 32837