Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
dréti se -dêrem se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga / nad kom
/Neprestano/ so se drli nanj /zaradi površnosti/.
Celotno geslo Vezljivostni G
dréti v dêrem v tudi drèm v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ derejo v propad.
Celotno geslo Vezljivostni G
drézati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: drégati
Celotno geslo Vezljivostni G
drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.
Celotno geslo Vezljivostni G
drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
Celotno geslo Vezljivostni G
dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Celotno geslo Vezljivostni G
dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
Celotno geslo Vezljivostni G
dŕsati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.
Celotno geslo Vezljivostni G
drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.
Celotno geslo Vezljivostni G
drséti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno/ drsijo v propad.
Celotno geslo Vezljivostni G
družíti in drúžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj čustveno povezovati koga
Skupne ideje jih /trdno/ družijo.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj v celoto
Prehrambene sestavine je lahko družil /po zdravnikovem navodilu/.
3.
kdo/kaj imeti kaj
Kritika /navadno sorazmerno/ druži ostrino in pravičnost.
Celotno geslo Vezljivostni G
družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.
Celotno geslo Vezljivostni G
drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.
Celotno geslo Vezljivostni G
drvéti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drvijo v pogubo.
Celotno geslo Vezljivostni G
dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti na -ím na nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Ljudje držijo nanj.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti s kom/čim
Zmeraj drži z bogatimi.
Število zadetkov: 32419