Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

klén2 kléna kléno pridevnik [klén]
    1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
    2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
    3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz (je)klen; manj verjetno h kliti - več ...
kléno prislov [kléno]
    1. ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s tradicijo in običaji ali se tako dojema
      1.1. ekspresivno odločno, nazorno
    2. ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
ETIMOLOGIJA: klen
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]
    1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
    2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
    3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: klen
kleptomán kleptomána samostalnik moškega spola [kleptomán]
    1. kdor zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanj nepotrebne stvari
      1.1. slabšalno kdor krade, se okorišča ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manikós ‛blazen’
kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]
    bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...
kleptománka kleptománke samostalnik ženskega spola [kleptománka]
    ženska, ki zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanjo nepotrebne stvari
ETIMOLOGIJA: kleptoman
kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman
Urbanizem
klét kletí ž
Urbanizem
klétno stanovánje -ega -a s
Urbanizem
klimátske spremémbe -ih -émb ž
klinopís klinopísa samostalnik moškega spola [klinopís]
    1. staroveška pisava iz klinastih znakov, ki se vtiskuje v glinene ploščice ali kleše v kamen, razširjena zlasti v Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji
      1.1. besedilo, zapisano s to pisavo
    2. ekspresivno nečitljiva, neberljiva pisava
ETIMOLOGIJA: klin + pisati
klinopísni klinopísna klinopísno pridevnik [klinopísni] ETIMOLOGIJA: klinopis
klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]
    1. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja
      1.1. čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...
klistíranje klistíranja samostalnik srednjega spola [klistíranje]
    čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistir
ETIMOLOGIJA: klistirati
klistírati klistíram nedovršni in dovršni glagol [klistírati]
    čistiti črevo, spodbujati njegovo delovanje z dajanjem odvajalnega sredstva v danko
ETIMOLOGIJA: klistir
kljunáš kljunáša samostalnik moškega spola [kljunáš]
    sesalec s kljunom, podobnim račjemu, plavutmi in širokim ploščatim repom, ki leže jajca, živeč v vzhodni Avstraliji; primerjaj lat. Ornithorhynchus anatinus
ETIMOLOGIJA: kljun
klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]
    kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúčarka klobúčarke in klobučárka klobučárke samostalnik ženskega spola [klobúčarka] in [klobučárka]
    ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobučar
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína]
    debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
ETIMOLOGIJA: klobuk
Število zadetkov: 5605