Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati]
    pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: kmet
kmétski kmétska kmétsko pridevnik [kmétski] ETIMOLOGIJA: kmet
kmétstvo kmétstva samostalnik srednjega spola [kmétstvo]
    1. družbeni sloj kmetov
      1.1. več kmetov, kmetje
ETIMOLOGIJA: kmet
Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
Urbanizem
knjížnica -e ž
kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt]
    trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...
kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]
    odrasla samica konja
STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
kobílar kobílarja samostalnik moškega spola [kobílar]
    iz zoologije ptica pevka zlato rumene barve s črnimi perutmi; primerjaj lat. Oriolus oriolus
ETIMOLOGIJA: kobila
kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna]
    kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost
ETIMOLOGIJA: kobilar
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
    1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
    3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
    4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: kobila
kobílji kobílja kobílje pridevnik [kobílji] ETIMOLOGIJA: kobila
kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra]
    večja strupena kača z razširljivim vratom, ki živi v južni Aziji in Afriki; primerjaj lat. Naja
STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
kocén kocéna samostalnik moškega spola [kocén]
    1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, cvetači, ohrovtu
    2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: bet
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kòcen, sorodno še rus. kóčenь, kočán ‛zeljnata glava z betom’, morda sorodno s čok - več ...
Urbanizem
kóča -e ž
kóčnik kóčnika samostalnik moškega spola [kóčnik]
    vsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane
ETIMOLOGIJA: < pslov. *kǫt'ьnikъ, kakor hrv., srb. kȗtnjāk, nar. rus. kútnik iz kot, prvotno ‛zob v kotu ust’ - več ...
kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər]
    1. zvit šop las ali dolge dlake
      1.1. v množini kodrasti lasje
      1.2. navadno ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: ekspresivno kodrček
    2. vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...
kóder2 veznik [kódər]
    1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika
      1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira
      2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
    3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: kod
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]
    1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: koder koli
kóder kóli; in kóderkóli prislov [kódər kóli]
    1. navadno v zvezi od koder koli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. navadno v zvezi od koder koli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: koder in koli
kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]
    3. v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran
STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: koder
Število zadetkov: 5605