Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

žárek2 žárka žárko pridevnik [žárək]
    1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus
      1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
      1.2. ki spominja na to lastnost
    2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe
      2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost]
    lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa
ETIMOLOGIJA: žarek
Urbanizem
žárno pokopalíšče -ega -a s
Urbanizem
želézna konstrúkcija -e -e ž
Urbanizem
želézniška próga -e -e ž
Urbanizem
želézniški promèt -ega -éta m
Urbanizem
želézniško omréžje -ega -a s
železobetón železobetóna samostalnik moškega spola [želẹzobetón]
    beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami; SINONIMI: iz gradbeništva armirani beton
ETIMOLOGIJA: železo + beton
Urbanizem
železobetón -a m
Urbanizem
železobetónska konstrúkcija -e -e ž
železobetónski železobetónska železobetónsko pridevnik [želẹzobetónski] ETIMOLOGIJA: železobeton
Urbanizem
železobetónski objékt -ega -a ž
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
želvák želváka samostalnik moškega spola [želvák]
    samec želve
ETIMOLOGIJA: želva
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica]
    1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
    2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: želva
žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin] ETIMOLOGIJA: želva
žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: želva
Urbanizem
žíčnica -e ž
Urbanizem
žíva mêja -e -e ž
Urbanizem
žívica -e ž
Število zadetkov: 5605