Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

odcédnost odcédnosti samostalnik ženskega spola [otcédnost]
    lastnost česa, da omogoča odcejanje odvečne tekočine
ETIMOLOGIJA: odceden
odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]
    1. luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine
      1.1. luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: cedilo
      1.2. mrežasta priprava za sušenje pomite posode
ETIMOLOGIJA: odcejati
odcêjanje odcêjanja samostalnik srednjega spola [otcêjanje]
    1. odstranjevanje tekočine z odlivanjem počasi in v manjših količinah
    2. odtekanje tekočine počasi in v majhnih količinah
      2.1. odstranjevanje odvečne tekočine s takim odtekanjem
ETIMOLOGIJA: odcejati
odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati]
    1. odlivati počasi in v manjših količinah
    2. odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem
    3. v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah
      3.1. v obliki odcejati se s takim odtekanjem postajati suh
ETIMOLOGIJA: odcediti
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn]
    pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: odcediti
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: oglasiti se
oglávje oglávja samostalnik srednjega spola [ogláu̯je]
    1. del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glave
    2. ekspresivno naglavni okras
    3. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavnica
ETIMOLOGIJA: iz o(b) glavi
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica]
    1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca
      1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
    2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
ôgnjevka ôgnjevke samostalnik ženskega spola [ôgnjeu̯ka]
    bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; SINONIMI: iz agronomije hrušev ožig
ETIMOLOGIJA: ogenj
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]
    1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ogenj
ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ognjič
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, o
ohm ohma; in óm samostalnik moškega spola [óm]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje električne upornosti, ki ustreza upornosti električnega prevodnika, na katerem je padec napetosti en volt, ko skozenj teče tok enega ampera; simbol: Ω
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ohm, angl., frc. ohm, po nemškem fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789–1854)
ohô in ohò medmet
    1. izraža, da je govorec presenečen, začuden
      1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spozna
      1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudi
ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz o + ho
ohohò in ohohô in òhohô medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel
      1.1. izraža, da je govorec razočaran
    2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
    4. kot prislov, ekspresivno zelo
    5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: hoho
òj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
    2. izraža, da je govorec vznemirjen
    3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
    4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz o
ôjêj in ôjej in ojêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi
      1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz o + jej, ojoj in prevzeto iz nem. o jeh
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
    3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: sovpadlo o + joj in ponovljeni medmet (j)o + jo + j(o), ki posnema jokanje
okápi okápija samostalnik moškega spola [okápi]
    kopitar s temno rjavo dlako po trupu ter belimi in temnimi prečnimi progami po nogah, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Okapia johnstoni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. okapi, nem. Okapi iz nekega afriškega jezika
Število zadetkov: 5605