opéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opeko: opečni zidovi; opečna streha; opečna zgradba; opečna tla / opečna gradnja / opečni izdelki / opečni prah / opečna barva blaga / (opečni) strešnik, zidak / opečna peč peč za žganje opeke
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ
opéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opeko: opečni zidovi; opečna streha; opečna zgradba; opečna tla / opečna gradnja / opečni izdelki / opečni prah / opečna barva blaga / (opečni) strešnik, zidak / opečna peč peč za žganje opeke
SSKJ²
opečênec -nca m (é)
1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
SSKJ
opečênec -nca m (é)
- 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
- 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
SSKJ²
opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é)
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
- opéči se pog., ekspr.
postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
- opečèn -êna -o:
opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
SSKJ
opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é)
- 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
- 2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
- 3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh - 4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
- opéči se pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
- opečèn -êna -o: opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
SSKJ²
opéčnat -a -o prid.(ẹ̑)
1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla
2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva
1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla
2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva
- opéčnato prisl.:
opečnato rdeča obleka; opečnato rjava barva
SSKJ
opéčnat -a -o prid. (ẹ̑)
- 1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla
- 2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva
- opéčnato prisl.: opečnato rdeča obleka; opečnato rjava barva
SSKJ²
opeháriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje
ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje
- opeháriti se zastar.
imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo
- opehárjen -a -o:
opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage
SSKJ
opeháriti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje
- opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo
- opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage
SSKJ²
SSKJ
SSKJ²
SSKJ
SSKJ²
opéka -e ž (ẹ̑)
izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
SSKJ
opéka -e ž (ẹ̑) izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
SSKJ²
opekáč -a m (á)
električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač
električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač
SSKJ
opekáč -a m (á) električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač
SSKJ²
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4920
- 4921
- 4922
- 4923
- 4924
- 4925
- 4926
- ...
- 9811
- Naslednja »
Število zadetkov: 196205
Dostopnost