Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zabijáč -a m (á) grad.  
  1. 1. priprava v obliki klade na zabijalu: velik zabijač
  2. 2. naprava za zabijanje pilotov; zabijalo: delati pri zabijaču / parni zabijač / zabijač za zabijanje pilotov
SSKJ
zabijálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zabija: zabijalec žebljev
♦ grad. zabijalec pilotov
SSKJ
zabijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zabijanje: zabijalno orodje / zabijalna cev, zagozda
SSKJ
zabijálo -a s (á) grad. naprava za zabijanje pilotov: motorno zabijalo; ogrodje zabijala
SSKJ
zabíjanje -a s (í) glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja
SSKJ
zabíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske
    ♦     grad. zabijati pilote
  2. 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami
  3. 3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval
  5. 5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah
  6. 6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal
SSKJ
zabíksati -am dov. (í) pog. zapraviti: vse kar zasluži, zabiksa
SSKJ
zabíncati -am dov. (ȋ) nar. vzhodno zabrcati: konj je jezno zabincal / zabincati z nogami
SSKJ
zabingljáti -ám dov. (á ȃ) viseč na čem se zazibati: zaradi sunka ji je zabingljal obesek na verižici; nepreh. z rokama se je prijel za drog in za hip zabingljal v zraku / sedel je na mizo in zabingljal z nogami
// redko zazvoniti, zazvončkljati: zvonec nad vrati je zabingljal
SSKJ
zabítež -a m (ȋ) slabš. omejen, neumen človek: to bi lahko vedel tudi največji zabitež
SSKJ
zabíti -bíjem dov., zabìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko
  2. 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho
    // ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik
  3. 3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti
  4. 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo
  5. 5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura
  6. 6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo
  7. 7. slabš. zapraviti: ves denar zabije; plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil
  8. 8. ekspr. prebiti, preživeti: veselo je zabil prosti čas; skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka
  9. 9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti; dobro jih je zabil
    ●     žarg., šport. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti
    zabíti se 
    1. 1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča
      // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige
    3. 3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom
    zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo  trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti
    zabít -a -o 
    1. 1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata
      ●       ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito
      ♦       grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko
    2. 2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi
    3. 3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti
SSKJ
zábiti -im dov. (á) star. pozabiti: očala je zabil doma / ne zabi povedati, kar smo ti naročili / zabiti obljubo; zabiti na dom
    zábljen -a -o: nikoli zabljena prva ljubezen
SSKJ
zabítje -a s (ȋ) glagolnik od zabiti zabijem: z zabitjem čepa zapreti sod
SSKJ
zabítost -i ž (ȋ) slabš. omejenost, neumnost: jeziti se zaradi njegove zabitosti
SSKJ
zablátiti -im dov. (á ā) knjiž.  
  1. 1. prekriti z blatom: reka je zablatila prekop, strugo
  2. 2. zamazati z blatom: povodenj je zablatila seno; zablatiti tla v sobi
    zablátiti se 
    1. 1. postati blaten: zaradi dežja so se ceste zablatile
    2. 2. spremeniti se v blato: zaradi močnega dežja se zemlja na vrtu zablati
    zabláten -a -o: zablaten prekop; zablateni škornji; zablatena polja
SSKJ
zablebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) nerazločno reči, povedati: razburjeno je nekaj zablebetal
    zablebetáti se slabš.  zareči se, zagovoriti se: nenehno mi je mežikal, da se ne bi zablebetal
SSKJ
zabledéti -ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ́ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti
// zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo
// spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti
    zabledèl in zabledél -éla -o: zabledela slika
SNB
zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
SSKJ
zabléjati -am dov. (ẹ̄) 
  1. 1. oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: jagnje je zablejalo
  2. 2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim glasom: nerazločno nekaj zablejati
SSKJ
zableketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovca je zableketala
Število zadetkov: 104983