Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
àtonálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba
SSKJ
atonalíst -a (ȋ) skladatelj atonalne glasbe
SSKJ
àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ) 
  1. 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti
    // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe
  2. 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
SSKJ
atóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje
SSKJ
àtóničen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
SSKJ
atoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca
SSKJ
átov -a -o (á) svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič
SSKJ
atrákcija -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija
SSKJ
atrakcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka
SSKJ
atraktíven -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport
SSKJ
atraktívnost -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
SSKJ
atrápa -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje
SSKJ
atribúcija -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
SSKJ
atribút -a (ȗ) 
  1. 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
    // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
  2. 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
    ♦ 
    filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek
SSKJ
atributíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek
SSKJ
átrij -a (á) 
  1. 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
    // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
  2. 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
    ♦ 
    anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
SSKJ
átrijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš
SSKJ
atrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atrofijo; upadel, usahel: atrofična koža; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja
SSKJ
atrofíja -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta
SSKJ
atrofírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira
Število zadetkov: 100709