Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
sumêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Sumerce ali Sumer: sumerski jezik; klinopisna sumerska pisava
SSKJ
sumíranje -a s (ȋ) glagolnik od sumirati: sumiranje, subtrakcija in druge računske operacije / sumiranje delov v skladno celoto
SSKJ
sumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
- 1. mat. seštevati: sumirati cela števila
- 2. knjiž. povzemati: sumirati mnenja predavateljev
// združevati: sumirati sile posameznikov; v človeku se sumirajo različni faktorji
SSKJ
súmiti -im nedov. (ū ȗ)
- 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo
- 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo
● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti
- sumèč -éča -e: sumeč pogled
SSKJ
sumljív -a -o prid., sumljívejši (ī í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna
// bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve
// bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve
- sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite
SSKJ
sumljívec -vca m (ȋ)
- 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj
- 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca
SSKJ
SSKJ
sumljívost -i ž (í) lastnost, značilnost sumljivega človeka: sumljivost neznanih oseb / sumljivost ravnanja
SSKJ
sumníčav -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske
// ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija
// ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija
- sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati
SSKJ
sumníčavost tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje
SSKJ
sumníčenje -a s (ī) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
SSKJ
sumníčiti -im nedov. (í ȋ) nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti
SSKJ
súmnja -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo
SSKJ
SSKJ
sumnjív -a -o prid. (ī í)
- 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled
- 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva
SSKJ
súna -e ž (ú) v muslimanski veri v koranu nezapisani nauki Mohameda in prvih štirih kalifov: priznavati suno in koran
SSKJ
súnek -nka m (ȗ)
- 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata
// hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto
// sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh - 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek
- 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev
- 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih
♦ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
SSKJ
SSKJ
súniti -em dov. (ú ȗ)
- 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
// preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti
// nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo - 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) - 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
- 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)
- súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
SSKJ
súnkoma prisl. (ȗ) knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma
// s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
// s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3762
- 3763
- 3764
- 3765
- 3766
- 3767
- 3768
- ...
- 8690
- Naslednja »
Število zadetkov: 173788
Dostopnost