Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar novejšega besedja

SNB
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
    predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
    žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
    žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
    interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
    žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
    občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
SNB
žepáriti -im nedov. (á ȃ)
krasti denarnice, manjše osebne predmete iz žepov, torbic: žepariti na mestnih avtobusih in postajah; Žepari in krade po Italiji E (↑)žêpar
SNB
žepárjenje -a s (á)
kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparstvo: tehnike žeparjenja; biti vešč žeparjenja; Žeparjenje je že skoraj izumrlo, saj zahteva malodane rokohitrsko spretnost in zelo mirno roko E ↑žepáriti
SNB
žêparstvo -a s (ȇ)
kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparjenje: ukvarjati se z žeparstvom; ulično nasilje in žeparstvo; Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih E (↑)žêpar
SNB
žêpnicaSSKJ -e ž (ȇ)
knjiga manjšega formata, navadno vezana v mehke platnice: naslovnica žepnice; Žepnice se danes prodajajo skoraj povsod, predvsem pa tam, kamor pred leti založnikom ni uspelo priti: v trgovskih centrih, kioskih, na bencinskih črpalkah, postajah E (↑)žêpen
SNB
žítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    žítni króg -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; agriglif: Žitni krog je narejen z neko drugo silo, za katero mi ne vemo, kakšna je
SNB
živálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    živálska móka -e -e ž (ȃ, ọ́)
    krmilo, ki se pridobiva s sežiganjem živalskih trupel: okužena živalska moka; proizvodnja živalske moke; zaloge živalske moke; Francoski predsednik je od vlade zahteval, naj prepove krmljenje živine z živalsko moko, da bi tako preprečili širjenje bolezni norih krav
SNB
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje; živecSSKJ: Sploh se ne pozna več, da je bil živček okvarjen
// nav. mn. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti; živecSSKJ: Stres kar šviga na vse strani in živčki so napeti kot struna
2. člov. zelo živ, živahen človek; živecSSKJ: Je pravi živček, niti sekundo ni pri miru E (↑)žívec
SNB
žívčniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    žívčni prenašálec -ega -lca [in prenašau̯ca] m (ȋ, ȃ)
    kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter, nevrotransmitor: Delovanje možganov je odvisno tudi od številnih živčnih prenašalcev, denimo serotonina, dopamina, noradrenalina, acetilholina, histamina in drugih
SNB
žívčno-míšični -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki je v zvezi z živci in mišicami: živčno-mišična bolezen; živčno-mišično obolenje; Opravili so preiskave delovanja živčno-mišičnega sistema, ki pa niso dale nobene jasne diagnoze E (↑)žívčen + (↑)míšičen
SNB
živílstvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora; agroživilstvoSSKJ: prestrukturiranje živilstva; reforma kmetijstva in živilstva; Strategija slovenskega živilstva bi morala biti tesneje povezana veriga, kjer ni več govora o kmetijstvu in živilski industriji, ampak je skupni imenovalec proizvodnja hrane E (↑)živílo
SNB
žížula -e ž (ȋ)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; Zaradi velike vsebnosti vitamina C poznavalci žižul njihovo uživanje priporočajo pri prehladih ali celo pri nespečnosti E = hrv. žȉžula ← ben. it. zizzola = it. giùggiolo ← lat. zizyphu(m) ← gr. zízyphon
SNB
žláhtniSSKJ -a -o prid. (á)
    žláhtni komedijànt -ega -ánta in komedijánt -a m, člov. (á, ȁ á; ȃ) od leta 1992
    igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado Slovenskega ljudskega gledališča Celje za najboljšo komično vlogo: izbrati žlahtne komedijante; dvakratni žlahtni komedijant; naziv žlahtnega komedijanta; Ob zaključku Dnevov komedije v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču smo naprosili za kratke izjave oba letošnja žlahtna komedijanta
SNB
žôlnaSSKJ -e [žou̯na] ž (ó)
naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'
SNB
župníjstvo -a s (ȋ)
uprava župnije: rimskokatoliško župnijstvo; zastopnik župnijstva; Predstavniki krajanov so se dogovorili, da občina starega pokopališča ne odkupi, župnijstvo pa na svojem zemljišču dovoli širitev pokopališča E (↑)župníja
SNB
žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
SNB
žúranje -a s (ȗ) pog.
preživljanje časa v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žuriranje: divje žuranje; nočno žuranje; Srednješolska leta so bila takšna, kot pač morajo biti: čez teden šola, za vikend pa žuranje E ↑žúrati
SNB
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr
SNB
žurêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni žurerji; nočni žurer; Najbolj zagreti žurerji so se začeli zbirati že uro in pol pred časom, ko so zaposleni v diskoteki sploh začeli prodajati vstopnice E ↑žúr
SNB
žurêrski -a -o prid. (ȇ) pog.
ki se nanaša na žurerje: žurerski podvig; žurerski večer; žurerske navade; žurersko vzdušje; Naslednja plošča bo bolj žurerska, besedila bodo izrazito pozitivna in vesela E ↑žurêr
Število zadetkov: 173788