Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
navojskováti se -újem se dov. (á ȗ) ekspr. v vojskovanju doseči veliko, preveliko mero: navojskovali so se
SSKJ
navolíti se -vólim se dov. (ī ọ́) nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač
SSKJ
navòr -ôra m (ȍ ó) fiz. količina, ki meri vzrok za pospeševanje vrtenja ali spremembo oblike telesa, vrtljivega okoli nepremične osi: meriti navor; navor motorja / magnetni navor na tuljavo s tokom, magnet v magnetnem polju; zagonski navor ob pogonu stroja
SSKJ
navòr tudi návor -ôra m (ȍ ó; á ó) knjiž. vzvod, ročica: z navorom kaj dvigniti; železni navor / krmilni navor ročica krmila
SSKJ
navoščíti in navóščiti -im dov. (ī ọ́) namazati z voskom: navoščiti ključ; navoščiti tla
SSKJ
navòz -ôza m (ȍ ó) 
  1. 1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala
  2. 2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij
SSKJ
navozíti -vózim dov. (ī ọ́) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo
    navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil
    navóžen -a -o: navožen gradbeni material
SSKJ
navpíčen -čna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce
    ♦     aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka
  2. 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij
    navpíčno prislov od navpičen: navpično stati
    // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem
SSKJ
navpíčnica -e ž (ȋ) knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja
● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten
♦ geod. smer težnosti v določeni točki
SSKJ
navpíčnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost navpičnega: navpičnost ravnine, stene
SSKJ
navpík prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik
● nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor
SSKJ
návplij -a m (á) zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin
SSKJ
navprék prisl. (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. počez, povprek: steza gre čez sadovnjak navprek; navprek po zidu narisane črte; ekspr. teči kar navprek
    ●     knjiž. tu je navprek vzeto sto ljudi tu je približno sto ljudi
  2. 2. vsevprek, vsekrižem: govori navprek o vsem mogočem / vsi navprek so se oglašali vprek
SSKJ
navprék predl. (ẹ̑) knjiž., redko, z dajalnikom nasproti: na levi strani, njemu navprek, se je pokazala četa
SSKJ
navráčati -am nedov. (ā ȃ) knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj
// usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal
SSKJ
navréči -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ) 
  1. 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak
  2. 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov
  3. 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce
    // ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov
  4. 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj
SSKJ
navréti1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) ekspr.  
  1. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime
  2. 2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice
SSKJ
navréti2 -vrèm dov., navŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti: navreti pogovor na davke
  2. 2. nar. zahodno napeti, naviti: navreti puško; navreti uro
SSKJ
navŕh prisl. (ȓ) 
  1. 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel
    // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil
  2. 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
SSKJ
navŕh predl. (ȓ) z rodilnikom za izražanje premikanja na zgornjo stran česa: zložiti obleko navrh knjig / v vezniški rabi ni mi ustregel, navrh vsega me je celo ozmerjal
Število zadetkov: 137729