Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
okultízem -zma m (ī) nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom
Pravopis
okultízem -zma m, pojm. (í) |nauk o spoznavanju nedoumljivega|
SSKJ
okún -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže
SSKJ
okupácija -e ž (á) 
  1. 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
  2. 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
    ●     publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
    ♦     jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
Pravopis
okupácija -e ž, pojm. (á) ~ ozemlja zasedba
SSKJ
okupacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijo
♦ med. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
Pravopis
okupacíjski -a -o (ȋ) ~e enote zasedbene enote
SSKJ
okupátor -ja m (ȃ) kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki
Pravopis
okupátor -ja m z -em člov. (ȃ) (osvajalec, zavojevalec)
okupátorka -e ž, člov. (ȃ) (osvajalka, zavojevalka)
okupátorjev -a -o (ȃ)
SSKJ
okupátorjev -a -o (ȃ) pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje
SSKJ
okupátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete
Pravopis
okupátorski -a -o (ȃ) ~e metode; ~e čete okupacijske čete
Pravopis
okupíran -a -o (ȋ) ~o ozemlje zasedeno, osvojeno; publ. okupiran z/s čim biti ~ z delom zaposlen, zaseden
okupíranost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ
okupírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo
  2. 2. nedov. in dov., publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njem
    ●     ekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbo
    okupíran -a -o: delavski sveti so okupirani z gospodarskimi nalogami; osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije
Pravopis
okupírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; okupíranje (ȋ) kaj ~ sosednje države zasesti, osvojiti; Študenti so okupirali univerzo zasedli; publ. okupirati koga Delo ga zelo ~a zaposluje
SSKJ
okús -a m (ȗ) 
  1. 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
    // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost
    // plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna
    // prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
    // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
  2. 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
  3. 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
    // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
    ●     vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
Pravopis
okús -a m, pojm. (ȗ) jed brez ~a; ~ po janežu; sladkati po ~u; ~ za likovno opremljanje; oblačiti se z ~om; Za moj ~ je jed preslana; poud. zabava za vsak ~ |za vsakogar|, za vse ~e |ljudi|
SSKJ
okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 
  1. 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
  2. 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni
    okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje
SSKJ
okúsen2 -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače
Pravopis
okúsen1 -sna -o (ȗ)
okúsni -a -o (ȗ) ~ organ
Število zadetkov: 185771