Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žíčnat -a -o prid. (ȋ) ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito
SSKJ
žíčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj
     
    mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
  2. 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
SSKJ
žíčničar -ja (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji
// publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji
SSKJ
žíčničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik
SSKJ
žíčničarstvo -a (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami: razvoj žičničarstva
SSKJ
žíčnik -a (ȋ) žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike; gladki, nasekani žičniki; železen žičnik; žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik
SSKJ
žíčniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žičnico: zgraditi žičniški sistem / žičniška nesreča
SSKJ
žíd -a m, im. mn. žídje in žídi (ȋ í) 
  1. 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid
  2. 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid
    ● 
    knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
SSKJ
žída -e ž (ȋ) star. svila: trgovec z žido; žamet in žida / v žido se oblačiti
SSKJ
žídan -a -o prid. (ȋ) star. svilen: židana obleka, ruta
 
ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre
SSKJ
žídek -dka (ȋ) ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
SSKJ
žídek -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo
 
fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
SSKJ
žídinja -e ž (ī) pripadnica židovske vere: židinje in muslimanke
SSKJ
žídkost -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature
// fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
SSKJ
žídov -a (ī) zastar. žid: židov mu je obljubil denar
SSKJ
žídovka -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka
SSKJ
žídovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Žide ali žide: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu
SSKJ
žídovstvo -a (í) 
  1. 1. vera, miselnost, kultura Židov: zgodovina židovstva
  2. 2. redko Židi, Judje: vse židovstvo se je vrnilo
SSKJ
žíg -a (ȋ) 
  1. 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
    // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
  2. 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
  3. 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
    ● 
    vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
    ♦ 
    adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
SSKJ
žígažága in žíga žága medm. (ȋ-ā) posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč
Število zadetkov: 185771