- 1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo
- 2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla
Zadetki iskanja
- 1. etn. igrati na žveglo: en godec je žveglal na žveglo, drugi pa igral na harmoniko
- 2. nar. igrati na piščal: deček je žveglal in pel
♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
- 1. redko žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
- 2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
- žvekajóč -a -e: žvekajoča zemlja
- 1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev - 2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
- žvenketáje: kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
- žvenketajóč -a -e: kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
- žvenkljajóč -a -e: žvenkljajoči kovanci
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5211
- 5212
- 5213
- 5214
- 5215
- 5216
- 5217
- Naslednja »