Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
dobrožívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec
SSKJ
dobrožívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka
SSKJ
dóbršen -šna -o prid. (ọ́) knjiž. precej velik, precejšen: prehodila sta že dobršen del poti; prekopati dobršen kos vrta; ima dobršno mero potrpežljivosti / hodila sta že dobršno uro dobro uro
    dóbršno prisl.: dobršno dolgo čakati; dobršno pozno je že
SSKJ
docéla prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil
SSKJ
docènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja: izvolili so ga za docenta; docent na filozofski fakulteti; razpisati delovno mesto docenta
♦ ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila
SSKJ
docêntka in docéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od docent: docentka pravne fakultete
SSKJ
docêntski in docéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od docent: docentski naslov
SSKJ
docentúra -e ž (ȗ) naslov ali služba docenta: dobiti, doseči docenturo; univerzitetna docentura / dohodki od docenture
SSKJ
docíranje -a s (ȋ) glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje
SSKJ
docírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira
  2. 2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti
  3. 3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira
SSKJ
docúrniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj
SSKJ
docvèsti tudi docvestì -cvetèm, in docvêsti -cvêtem [-cvə- in -cve-] dov., stil. docvèl docvelà in docvêla in docvetèl docvetlà in docvêtel docvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas cvesti do konca: rože je pomoril mraz, še preden so docvele / akacije so že docvele; prim. docveteti
SSKJ
docvétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
SSKJ
docvetéti -ím dov. (ẹ́ í) cveteti do konca: te rože pri nas ne bodo docvetele; prim. docvesti
SSKJ
docvítati -am nedov. (ȋ) približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
SSKJ
dočákati -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ȃ) 
  1. 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali osvobojenje; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak
  2. 2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra
    ●     ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
SSKJ
dočakováti -újem nedov. (á ȗ) redko pričakovati: ne dočakujemo nobene nevarnosti
SSKJ
dočárati -am dov. (ȃ) publ. pričarati, prikazati: igralci so odlično dočarali burno življenje te zgodbe / poetične lepote in veličine ljubezni pesnik ni dočaral
SSKJ
dočím vez. (ȋ) neustalj. medtem ko: branil se je z eno roko, dočim je deček napadal z obema / zastar. dočim je bila žena na vrtu, je preiskal njeno omaro
SSKJ
dočísta prisl. (ȋ) knjiž. do čistega: zdaj je dočista umit
// popolnoma, čisto: dočista izprazniti; dočista osiveti, uničiti
Število zadetkov: 104321