Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zaželjív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki vzbuja željo: nobena reč se mu ne zdi zaželjiva
SSKJ
zažémati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. stiskati: obleka ji zažema pas / zažemati ustnice
    zažémati se zajedati se: vrv se mu je zažemala v dlani
SSKJ
zaženílo -a s (í) nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto
SSKJ
zaženíti -žénim dov. (ī ẹ́) nekdaj dati kot zaženilo: nevesti je zaženil pol posestva
SSKJ
zažéti -žmèm tudi -žámem dov., zažmì zažmíte in zažêmi zažemíte; zažél; nam. zažét in zažèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. stisniti: zažeti komu roko / zažeti z obvezo / zažeti ustnice / srce mu je zažel strah
    zažéti se zajesti se: jermen se mu je zažel v meso
    zažét -a -o: tesno zažet pas; zažete ustnice
SSKJ
zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
    // dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
  2. 2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
    // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
  3. 3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
    ●     ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek
    zažgáti se narediti samomor z zažigom samega sebe: iz protesta se zažgati
    zažgán -a -o: zažgan kruh; zažgana hiša; zažgana trava; sam.: duh po zažganem
SSKJ
zažgoléti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: na veji je zažgolel slavček
    ●     ekspr. deklice so zažgolele pesem s prijetnimi, visokimi glasovi zapele
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno reči, povedati: tudi jaz grem z vami, je zažgolela
Čebelarstvo
zažíčiti sátnik -im -- dov.
SSKJ
zažíg -a m (ȋ) glagolnik od zažgati: zažig drv / zažig ognja / zažig kadila
SSKJ
zažigálec -lca [u̯c] m (ȃ) 
  1. 1. kdor kaj zažiga: zažigalec smeti, trave / zažigalec možnarjev
  2. 2. star. požigalec: zažigalca še niso našli
SSKJ
zažigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zažiganje: zažigalna naprava; zažigalna snov / zažigalna bomba, mina / zažigalna vrvica vžigalna vrvica
SSKJ
zažigálnica -e ž (ȃ) zastar. vžigalna vrvica: puške so vžigali z zažigalnicami
SSKJ
zažigálnik -a m (ȃ) knjiž. vžigalnik: prižgati z zažigalnikom / aktivirati bombo z zažigalnikom
SSKJ
zažigálo -a s (á) knjiž. vžigalo: prižgati z zažigalom / nekdaj dolgo železno zažigalo za možnarje
SSKJ
zažíganje -a s (ī) glagolnik od zažigati: zažiganje slame / zažiganje ognja / zažiganje knjig
SSKJ
zažígati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, povzročati, da kaj zagori: zažigati drva, slamo / zažigati ogenj / zažigati možnarje / star. zažigati cigareto, pipo prižigati; pren., ekspr. zažigati v srcih ljubezen
    ●     ob prihodu Turkov so zažigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki
    // dajati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažigati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažigati oljkove vejice ob grmenju
  2. 2. z ognjem, plamenom uničevati: zažigati dračje, vejevje; zažigati hiše, knjige
  3. 3. knjiž. razvnemati, spodbujati: zažigati upor / njegove besede zažigajo smeh
SSKJ
zažíngati -am dov. (ȋ) nižje pog. zapeti: fantje so veselo zažingali; zažingati pesem
SSKJ
zažírati -am nedov. (ī ȋ) ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
    zažírati se s prislovnim določilom  
    1. 1. z žretjem, grizenjem prodirati v kaj: črvi se zažirajo v les; pren., ekspr. strah se zažira v ljudi
    2. 2. zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov: žaga se zažira v deblo; voz se je zažiral v razmočena tla / vodna struga se zažira vse globlje
    3. 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zažira v obleko / rja se zažira v kovino / saje so se zažirale v kožo
      ●       ekspr. tovarna se zažira v polje sega
SSKJ
zažíva prisl. (ȋ) knjiž. za življenja, v življenju: tako priznanje zaživa malokdo prejme; še zaživa si je izbral naslednika
SSKJ
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í) 
  1. 1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
  2. 2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
  3. 3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
    // začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
  4. 4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
    // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
  5. 5. redko postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
    ●     knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; redko veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
Število zadetkov: 96227