Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čígra -e ž (ȋ) zool. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, Sterna: navadna čigra
SSKJ
čìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: pogleda v sonce in čih!
SSKJ
číherni -a -o zaim. (ȋ) zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna
SSKJ
číj -a -e zaim. (ȋ) zastar.  
  1. 1. kateri: pesniki, čijih talent
  2. 2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
SSKJ
čík -a m (ȋ) 
  1. 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik
  2. 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki
    // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika
  3. 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike
    ●     pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
SSKJ
číkanje -a s (ȋ) glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
SSKJ
číkar -ja m (ȋ) 
  1. 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar
    // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar
  2. 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
SSKJ
číkast -a -o prid. (ȋ) umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
SSKJ
číkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva
    // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje
  2. 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
SSKJ
číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.  
  1. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino
  2. 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
SSKJ
číkoš -a m (ȋ) 
  1. 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo
  2. 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
SSKJ
číl -a -o prid. (ī í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
SSKJ
čílim -a m (ȋ) v orientalskem okolju preproga: ogledovali so dragocene čilime in čibuke; živobarvni bosenski čilimi
SSKJ
čílost -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja
SSKJ
čílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Čile: čilsko pristanišče
♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo
SSKJ
čím in čim prisl. (ȋ) s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd.
SSKJ
čím vez. (ȋ) publ., v časovnih odvisnih stavkih kakor hitro, brž ko: čim je dosegel šestdeseto leto, je šel v pokoj
SSKJ
čím in čim vez. (ȋ) v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
SSKJ
čimbòlj in čím bòlj in čim bòlj prisl. (ȍ; ȋ-ȍ) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen
SSKJ
čimdàlj in čím dàlj in čim dàlj prisl. (ȁ; ȋ-ȁ) kar se da (daleč), kar najdalj: vrzi čimdalj
Število zadetkov: 102076