Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
daktilográfski -a -o prid. (ȃ) strojepisen: daktilografski tečaj
SSKJ
daktilologíja -e ž (ȋ) sporazumevanje s prsti, zlasti med gluhonemimi: učiti se daktilologije
SSKJ
daktiloskopíja -e ž (ȋ) veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije
// jur. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija
SSKJ
daktiloskopírati -am nedov. in dov. (ȋ) jur. jemati prstne odtise: daktiloskopirati osumljenca
SSKJ
daktiloskópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na daktiloskopijo: daktiloskopski dokaz istovetnosti / daktiloskopski tehnik
SSKJ
dáktilski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na daktil: daktilska stopica / daktilski ritem
SSKJ
dálajláma -e m (ȃ-á) v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame
SSKJ
dáleč prisl. (á) 
  1. 1. izraža veliko razdaljo, ant. blizu:
    1. a) pri mirovanju: postaja je daleč; najbolj daleč; daleč naokoli najbogatejši; knjigo drži daleč od sebe; daleč po svetu znan; ekspr. daleč daleč spredaj; kmetije so daleč vsaksebi; tam daleč za drevjem; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč; od daleč gledati, pozdravljati oddaleč
      // po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom
    2. b) pri premikanju: domov nima daleč; nocoj ne prideš daleč; premakniti mejo daleč naprej; spremil ga je daleč iz mesta; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil oddaleč
      // izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz
  2. 2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj
  3. 3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka
    ●     z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj, dalje, dlje
SSKJ
dálek -a -o prid. (ā) star. daljen: daleki kraji / dalek odmev / daleka pot
SSKJ
dáleko in daléko prisl. (ā; ẹ̑) zastar. daleč: glas se čuje daleko / on je daleko najmočnejši nasprotnik
SSKJ
daleko... prvi del zloženk, raba peša  daljno...: dalekosežen, dalekoviden
SSKJ
dalekoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) raba peša daljnosežen: dalekosežni načrti; dalekosežne posledice
SSKJ
dalekoséžnost -i ž (ẹ́) raba peša daljnosežnost: dalekosežnost zgodovinskih sprememb
SSKJ
dalekovíden -dna -o prid. (í ī) raba peša daljnoviden: očala za dalekovidne / dalekoviden mislec
SSKJ
dalekovídnost -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost
SSKJ
dálija -e ž (á) grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina: gredice z astrami in dalijami; rdeče, rumene dalije
SSKJ
dálj ž neskl. (ȃ) pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava, dalja: jek se gubi v dalj / Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj (J. Murn)
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani
SSKJ
dàlj prisl., nàjdalj (ȁ) 
  1. 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč
    ●     v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo
  2. 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid.
SSKJ
dálja -e ž (á) 
  1. 1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč
    // pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje
  2. 2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh predmetov
SSKJ
daljáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo; krmarjenje vozila na daljavo
    // kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo; zamakniti se v daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi
    // pesn. prostranstvo: jasne, sinje, sončne daljave
  2. 2. razdalja: približati se na daljavo desetih korakov; strelna, vidna daljava; prenos električne energije na večje daljave
Število zadetkov: 102076