Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
  2. 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
    ●     ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
    blaznèč -éča -e: blazneča ženska
SSKJ
bláznež -a m (ȃ) duševno bolan človek: nesrečni blazneži; planil je kot blaznež
SSKJ
bláznica -e ž (ȃ) 
  1. 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
  2. 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
  3. 3. zastar. duševno bolna ženska
SSKJ
bláznik -a m (ȃ) knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj
SSKJ
blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
SSKJ
blaznív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj
SSKJ
blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
SSKJ
bláznost -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost
// ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš
● do blaznosti razdražen zelo
SSKJ
blážec -žca m (ȃ) bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed
SSKJ
blážen -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir
  2. 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke
  3. 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij
    bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele
    bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene
SSKJ
bláženec -nca m (ȃ) zastar. svetnik, blaženi: nebeški blaženci
SSKJ
bláženost -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti
// rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
SSKJ
bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo; srce mu prekipeva od blaženstva; višek blaženstva / nebeško blaženstvo
SSKJ
blážev -a -o prid. (ȃ) pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen
SSKJ
blažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov
SSKJ
blažílen -lna -o prid. (ȋ) ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota
    blažílno prisl.: novo okolje je blažilno vplivalo nanj
SSKJ
blažílnik -a m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer
SSKJ
blažílo -a s (í) sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo; blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce
SSKJ
blažítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
SSKJ
blažíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke
  2. 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce
    blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče
Število zadetkov: 97310