Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izpréti -prèm dov., izpŕl (ẹ́ ȅ) v kapitalizmu začasno odpustiti z dela stavkajoče delavce: izpreti delavce iz tovarne
SSKJ
izprevésti -vézem in izprevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) knjiž. izvesti, prevesti: izprevesti z zlatom
    izprevézen -a -o in izprevezèn -êna -o: z biseri izprevezena torbica
SSKJ
izprevideti ipd. gl. sprevideti ipd. 
Celotno geslo Etimološki
izprevȍd – glej sprevȍd
SSKJ
izprevreči ipd. gl. sprevreči ipd. 
SSKJ
izprézati -am nedov. (ẹ̄) izpregati: izprezati konje
SSKJ
izprežáti -ím dov., izprêži in izpréži; izprêžal in izpréžal (á í) s prežanjem zagledati, odkriti: izprežal je skrito znamenje, kje naj se umakne / izprežal je priliko, da je pobegnil / ekspr. pri ključavnici je vse izprežala
SSKJ
izpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče
SSKJ
izpŕhati -am tudi spŕhati -am dov. (r̄) 
  1. 1. umiti s prho: izprhati otroka; izprhati si obraz
  2. 2. s prhanjem spraviti (kaj tekočega) iz ust, nosa: otrok je izprhal jed; izprhati vodo
  3. 3. redko izprašiti, iztepsti: izprhati jopič; prim. sprhati
SSKJ
izprhávati -am nedov. (ȃ) s prhanjem spravljati (kaj tekočega) iz ust, nosa: izprhavati vodo; pren. vlak izprhava oblake sopare
SSKJ
izpríčati -am dov. (ī ȋ) 
  1. 1. knjiž. javno pokazati, izraziti: ljudstvo je v boju izpričalo svojo nacionalno zavest; izpričati pripravljenost za sodelovanje; ob katastrofi se je izpričala mednarodna solidarnost / redko dveletni premor se je pri pesniku izpričal kot zorenje pokazal
  2. 2. star. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi; dokazati: na sodišču je izpričal svojo nedolžnost; zastar. niso mu mogli izpričati, da je zažgal hišo / pred gospodarjem sta morala izpričati resničnost dogodka potrditi
    izpríčan -a -o 
    1. 1. deležnik od izpričati: enotnost gledišč je izpričana
    2. 2. knjiž. za katerega je znan, potrjen obstoj: ta kraj je izpričan že v srednjem veku; zgodovinsko izpričano ime
Celotno geslo Etimološki
izprīčati – glej príča
SSKJ
izpríčba -e ž (ȋ) zastar.  
  1. 1. dokaz, potrdilo: imeti izpričbe; neovrgljiva izpričba / pismena izpričba
  2. 2. spričevalo: dobiti izpričbo zrelosti
  3. 3. izjava: verjeli so mojim izpričbam
SSKJ
izpričeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpričuje: izpričevalec ljudske volje / kinematografi so najvidnejši izpričevalci kulture kakega mesta
Celotno geslo Etimološki
izpričeválo – glej spričeválo
SSKJ
izpričevánje tudi spričevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpričevati: izpričevanje enotnosti / izpričevanje resnice / po njegovem izpričevanju je ta dežela bogata
SSKJ
izpričeváti -újem tudi spričeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. knjiž. javno kazati, izražati: izpričevati svoje nazore; s svojim oblačenjem izpričuješ slab okus; v kompoziciji črtic se izpričuje pisateljeva nadarjenost
    // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa; dokazovati: ti zgledi izpričujejo, kako gre jezik včasih svojo pot; vsaka ped zemlje je izpričevala, da jo skrbno obdelujejo
  2. 2. star. utemeljevati, podpirati kako trditev z dokazi; dokazovati: izpričevati svojo nedolžnost / vsa vas izpričuje resničnost tega dogodka
    izpričeváti se tudi spričeváti se nar.  opravičevati se: izpričeval se je, da mu je žal za to, kar je storil
SSKJ
izpričílo -a s (í) star. dokaz, potrdilo: drama je izpričilo njegove umetniške tvornosti
SSKJ
izprídenec -nca m (ȋ) redko izprijenec: fant je izpridenec
SSKJ
izprídenje tudi sprídenje -a s (ȋ) izprijenje: moralno izpridenje otrok
Število zadetkov: 123033