Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
izprídigati -am dov. (í) ekspr. reči, povedati vse, zlasti kar koga vznemirja, teži: izpridigala je, da so njeni otroci neubogljivi; pusti ga, naj se izpridiga
SSKJ
izpríditi -im tudi spríditi -im dov. (í ȋ) ekspr. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: družba ga je izpridila; izpriditi mladino s slabim branjem; v tujini se je do kraja izpridil / izpridil jo je v sleparko / idejno, politično se izpriditi / stare vrednote so se izpridile v puhle konvencionalnosti
 
star. žena se mu je izpridila s sosedom imela spolne odnose z njim
    izpríditi se tudi spríditi se nar.  povzročiti, da kaj nima več kakovosti v zadostni meri; pokvariti se: meso se na toplem izpridi / ta jed se hitro izpridi postane neužitna
    izpríjen in izpríden tudi spríjen in spríden -a -o: izprijen človek; izprijena hrana
Celotno geslo Etimološki
izpríditi – glej prȋd1, spríditi
SSKJ
izpríjanje -a (ī) glagolnik od izprijati: moralno izprijanje; izprijanje dobrih kmečkih nravi
SSKJ
izpríjati -am tudi spríjati -am nedov. (ī) ekspr. povzročati, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga izprija
Celotno geslo Etimološki
izpríjen – glej prȋd1
SSKJ
izpríjenec tudi spríjenec -nca (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec
Celotno geslo Etimološki
izprȋjenec – glej prȋd1
SSKJ
izpríjenje tudi spríjenje -a (ȋ) glagolnik od izpriditi: moralno izprijenje; izprijenje značajev
SSKJ
izpríjenka tudi spríjenka -e ž (ȋ) ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami
SSKJ
izpríjenost tudi spríjenost -i ž (ȋ) značilnost izprijenega človeka: prizadela ga je izprijenost tega mladega fanta / moralna, spolna izprijenost / izprijenost značaja / po mestih se je pojavila velika izprijenost
Celotno geslo Etimološki
izpríjenost – glej prȋd1
SSKJ
izpríščiti se -im se dov. (í ȋ) med. izpustiti se: lišaj se izprišči; brezoseb. po životu se mu je izpriščilo / koža se izprišči
SSKJ
izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ī ọ́) 
  1. 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust
    // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa: izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje
  2. 2. redko pregovoriti, prepričati: očeta ne bo mogoče izprositi
    ● 
    nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti
Celotno geslo Etimološki
izprosīti – glej prosīti
SSKJ
izprosjáčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: hrano so izprosjačili
Celotno geslo Etimološki
izprọ́šati – glej prosīti
SSKJ
izprožiti ipd. gl. sprožiti ipd. 
SSKJ
izprsávati se -am se nedov. (ȃ) 
  1. 1. bočiti prsi: poveljnik se je izprsaval, da bi bil videti večji
  2. 2. ekspr. bahati se, postavljati se: zmeraj se izprsava
SSKJ
izpŕsiti se -im se dov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. izbočiti prsi: vzravnal se je in izprsil; bahavo se je izprsil, da se mu je križ skoraj zvil v lok
  2. 2. ekspr. pobahati se, postaviti se: pred tovariši se rad izprsi
     
    ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je izprsil samozavestno, bahavo rekel, povedal
Število zadetkov: 123033