Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
izpr̄siti se – glej pr̄si
SSKJ
izpŕskati -am dov. (r̄ ȓ) ekspr., redko krčevito se smejoč reči, povedati: to je izprskal v glasnem smehu
    izpŕskati se pog., ekspr.  povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: naj se izprska in izkašlja
    ●     nizko pusti ga, naj se izprska, je zavpil spolno izživi
SSKJ
izprševáti -újem nedov. (á ȗ) pršeč oddajati delce: raketa izpršuje iskre
SSKJ
izpŕtje -a s (ȓ) glagolnik od izpreti: lastniki rudnika so razglasili izprtje / izprtje delavcev
SSKJ
izprva gl. sprva 
SSKJ
izpsováti -újem dov., izpsovál (á ú) redko ozmerjati, ošteti: izpsovala je sosedo
    izpsováti se ekspr.  z zmerjanjem, oštevanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje: pusti ga, naj se izpsuje
SSKJ
izpúh -a m (ȗ) 
  1. 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh
  2. 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu
  3. 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje
SSKJ
izpúhati -am dov. (ū) s puhanjem spraviti iz ust, pljuč: izpuhati tobakov dim / lokomotiva izpuha paro
SSKJ
izpuhávati -am nedov. (ȃ) s puhanjem spravljati iz ust, pljuč: kadi cigareto in veselo izpuhava dim; izpuhavati toplo sapo / ekspr. rakete izpuhavajo pline
SSKJ
izpúhniti -em dov. (ú ȗ) s puhanjem naenkrat spraviti iz ust, pljuč: izpuhnil je oblaček dima; izpuhniti toplo sapo
SSKJ
izpuhtéti -ím tudi spuhtéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. izhlapeti, izpareti: tekočina je izpuhtela; vino je izpuhtelo iz posode
// izginiti, miniti: napetost je kmalu izpuhtela; sanje so nenadoma izpuhtele (v nič); počasi ji je izpuhtela žalost iz srca / sneg je že drugi dan izpuhtel skopnel
● ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. to mi je že zdavnaj izpuhtelo iz glave, spomina sem že pozabil; redko kam je fant že spet izpuhtel izginil
Celotno geslo Etimološki
izpuhtẹ́ti – glej pūhati
SSKJ
izpuhtévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izpuhtevati: izpuhtevanje vlage, vode / od izpuhtevanja potnih teles segret zrak
SSKJ
izpuhtévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga
    // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva
  2. 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico)
SSKJ
izpuhtína -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar izpuhti: zrak je zastrupljen z izpuhtinami; izpuhtine vina / očistiti izpuhtino z očal
SSKJ
izpúkati -am dov. (ū) nar. izpuliti, izdreti: izpukati las / izpukati ptici perje populiti
SSKJ
izpúkniti -em dov. (ú ȗ) nar. izpuliti, izdreti: izpukniti las, zob; izpukniti nit iz blaga
Celotno geslo Etimološki
izpúkniti – glej pulīti
SSKJ
izpulítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba
SSKJ
izpulíti in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca
    ●     pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo
    // z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago
  2. 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje dinarje / iz otrok so izpulili vso skrivnost
    izpúljen tudi spúljen -a -o: izpuljen las, zob; izpuljeno perje
Število zadetkov: 123033