Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izrásti -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti
Celotno geslo Etimološki
izrásti – glej rásti
SSKJ
izrastlína in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu
♦ med. artritična izrastlina
SSKJ
izravnálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase
♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču
SSKJ
izravnálnik -a m (ȃ) obrt. priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine: zidarski izravnalnik
♦ grad. vodnjaku podobna posoda pri hidroelektrarni za izravnavanje pritiska pri hipni spremembi dotoka vode k turbini
SSKJ
izravnánje tudi zravnánje -a s (ȃ) glagolnik od izravnati: izravnanje tal / izravnanje krivine / izravnanje plačilne bilance; prim. zravnanje
SSKJ
izravnánost tudi zravnánost -i ž (á) lastnost, značilnost izravnanega: socialna izravnanost / izravnanost tekmovalcev / za orkester je značilna izravnanost instrumentov
SSKJ
izravnáti -ám tudi zravnáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti ravno: izravnati površino, tla
  2. 2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike
  3. 3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico / izravnati uvoz in izvoz
  4. 4. knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: umetnik je namenoma izravnal vse elemente na sliki / izravnati rezultate izenačiti; vzgoja se ne sme izravnati s propagando
    ●     ekspr. bombni napadi so izravnali mesto z zemljo popolnoma so ga porušili; publ. zamude ni bilo mogoče izravnati nadomestiti
    ♦     mat. izravnati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; tisk. izravnati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino
    izravnán tudi zravnán -a -o: izravnan grob; tekmovalci so izravnani; izravnana plačilna bilanca; izravnana tla; nasprotja so izravnana; prim. zravnati
SSKJ
izravnáva tudi zravnáva -e ž (ȃ) glagolnik od izravnati: izravnava površine / izravnava ovinka / izravnava nesoglasij, socialnih razlik / utež za izravnavo tehtnice
SSKJ
izravnávanje tudi zravnávanje -a s (ȃ) glagolnik od izravnavati: izravnavanje tal / izravnavanje ovinkov / izravnavanje nesoglasij, razrednih razlik / izravnavanje uvoza in izvoza / tendence po izravnavanju plač
SSKJ
izravnávati -am tudi zravnávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati ravno: izravnavati površino, tla
  2. 2. povzročati, da kaj preneha obstajati: izravnavati ovinke / izravnavati nesoglasja, razlike; konflikti se izravnavajo
  3. 3. povzročati, da je kaj v ravnovesju: vztrajnik izravnava tek motorja / izravnavati uvoz in izvoz
    ♦     ekon. izravnavati plačilno bilanco
  4. 4. knjiž. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izravnavati posamezne elemente v umetniškem delu; izravnavati plače; prim. zravnavati
SSKJ
izravnotéženost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost izravnoteženega: duševna izravnoteženost
SSKJ
izravnotéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnotežja: nepričakovani dogodek ga je izravnotežil; razmerje med starši in otrokom se je izravnotežilo
    izravnotéžen -a -o: izravnotežena duševnost
SSKJ
izravnovésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnovesja: nemirni časi ga niso izravnovesili
    izravnovéšen -a -o: biti čustveno izravnovešen
SSKJ
izràz -áza m (ȁ á) 
  1. 1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov: kaj pomeni ta izraz? navedena izraza se rabita kot sinonima; delati, ustvarjati izraze za nove pojme; uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze; prevajalec ni našel najbolj ustreznega izraza za nemško besedo; domači, grški, tuji izrazi; knjiž. ekspresivni izrazi; grob, vulgaren, zastarel izraz / enobesedni, večbesedni izrazi; gastronomski, medicinski izrazi; to je knjižni, pesniški izraz; strokovni izrazi; zbirati izraze iz narečja / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
  2. 2. ed., knjiž., s prilastkom način posredovanja misli, čustev, doživljanja: pesnik izboljšuje svoj pesniški izraz; sodoben gledališki izraz; po sili umetniškega izraza ga ni še nihče prekosil; zgoščenost izraza / pesnica je našla tanek izraz za svoj čustveni svet
  3. 3. nav. ed., navadno s prilastkom videz, zunanja podoba, zlasti obraza, oči, ki kaže razpoloženje, čustva: v njenih očeh je bil nenavaden izraz; vesel izraz mu je legel na obraz; njegove oči so brez izraza; čuden, otožen izraz (obraza, na obrazu); gledati z izrazom obupanca; izraz zaničevanja in sovraštva / izraz njegovega glasu je bil tak, da so vsi jokali
    // zastar. videz, zunanja podoba sploh: po obsegu in izrazu je to skromno grajsko poslopje
  4. 4. ed., z rodilnikom to, v čemer se kaj kaže, izraža: umetnost je izraz časa; ljudske pesmi so najpristnejši izraz ljudske duše; to dejanje je izraz ljubezni; predsednikov obisk je izraz prijateljskega sodelovanja obeh držav; kot izraz hvaležnosti mu je podaril knjigo / potrtost ni ostala brez zunanjega izraza
  5. 5. nav. mn., publ., z rodilnikom kar kaže, izraža kaj: predsednika so sprejeli z izrazi prijateljstva, simpatij / kot vljudnostna fraza sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja
  6. 6. publ., v zvezi prihajati, priti do izraza postajati, postati bolj opazen, viden, jasen: to mnenje je prišlo v referatu dobro do izraza; črni lasje pridejo ob sinji obleki posebno do izraza; slika v tem prostoru ne prihaja prav do izraza / njegovo znanje ni prišlo do izraza
    // v zvezi dobiti, najti svoj izraz izraziti se, pokazati se: razumevanje za naravo je dobilo svoj izraz v planinstvu; malodušnost je našla svoj umetniški izraz v Cankarjevih Hlapcih
    // v zvezi dati izraz izraziti: dati izraz čustvu
    ●     ekspr. dati izraza svojim čustvom, veselju sproščeno izraziti svoja čustva, veselje; ekspr. svojo vlogo je odigrala brez izraza neizrazito, medlo
    ♦     ekon. denarni izraz vrednosti blaga; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; izraz količine; mat. matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; označba za izraz izvajanja
Celotno geslo Etimološki
izrȁz – glej izráziti
SSKJ
izrázen -zna -o prid. (ā) 
  1. 1. nanašajoč se na izraz, izražanje:
    1. a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi
    2. b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska, glasbena, gledališka, pesniška izrazna sredstva
      ♦       anat. izrazne mišice obrazne mišice, s premikanjem katerih se izražajo čustva, razpoloženje; kor. izrazni ples ples, ki izraža čustva, razpoloženje
  2. 2. redko ki se da izraziti; izrazljiv: količina mora biti številčno izrazna
    izrázno prisl.: ti plesi izrazno niso posebno bogati; delo je izrazno zanimivo
SSKJ
izrazílo -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom  
  1. 1. izrazno sredstvo: najti ustrezno izrazilo za svoja čustva; slovenščina se je izoblikovala tudi kot pesniško izrazilo / filmska, tehnična, umetnostna izrazila
    // način, oblika izražanja: ples je njegovo izrazilo; slikar neutrudno išče novih izrazil
  2. 2. redko glasilo: najmlajši rod bi rad prišel do svojega izrazila
SSKJ
izrazít -a -o prid., izrazítejši (ȋ) 
  1. 1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: izrazite ličnice; ta otrok ima izrazite oči; izrazite poteze obraza / imeti izrazito pisavo / avtor sodi med najizrazitejše pesnike mladega rodu; v tem prizoru je bila igralka zelo izrazita
    // nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: časopis je z izrazitim pesimizmom komentiral položaj v svetu; odpor proti diktaturi je postajal vedno izrazitejši; naši tekmovalci so imeli izrazito prednost pred drugimi / rdeča barva je najbolj izrazita / imeti izrazit smisel za tehniko; izrazit umetniški talent
  2. 2. zelo opazen, zelo viden: pri bolniku so se pojavili izraziti znaki poslabšanja; meja med obema dialektoma ni izrazita / ta tip črk je bil premalo izrazit; izrazite poševne črte v tkanini / publ. na to vprašanje daje izrazit odgovor že analiza sama jasen, natančen
    // branje mora biti izrazito in smiselno, ne pa mehansko razločno, poudarjeno
  3. 3. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, pridevnika, na katerega se veže: ta fant je izrazit športnik; uživa izrazito rastlinsko hrano; pesnik je odraščal v izrazitem kulturnem okolju
    izrazíto prisl.: brati glasno in izrazito; izrazito poudariti pomen dela; izrazito protivojni film; izrazito humanistična vzgoja
Celotno geslo Etimološki
izrazȋt -a prid.
Število zadetkov: 123033