Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
razslojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi
SSKJ
razslojeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo
// povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik
SSKJ
razslojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe
SSKJ
razslojíti -ím dov., razslójil (ī í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila
// povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo
    razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik
SSKJ
razslovíti se -ím se dov., razslóvil se (ī í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti
SSKJ
razslúziti -im dov. (ú ȗ) agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt
SSKJ
razsmejáti se -sméjem se tudi -ím se dov., razsméj se in razsmèj se razsméjte se; razsmejál se (á ẹ́) začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz
    razsmejáti knjiž.  povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce
    razsmeján -a -o: razsmejan otrok; razsmejane oči
SSKJ
razsmérnik -a m (ẹ̑) elektr. naprava za pretvarjanje enosmernega toka v izmenični tok: usmerniki in razsmerniki / tranzistorski razsmernik ki ima tranzistorje
SSKJ
razsmradíti -ím dov., razsmrádil; razsmrajèn (ī í) narediti, da kaj ni več zasmrajeno: sobe niso mogli razsmraditi
SSKJ
razsnóva -e ž (ọ̑) lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje; razplet: zasnova in razsnova
SSKJ
razsnováti -snújem dov., razsnovál (á ú) 
  1. 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu
  2. 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor
SSKJ
razsôdba -e ž (ō) 
  1. 1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča
    ♦     jur. izdati, izreči razsodbo
  2. 2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre
Črnovrški
razsodba (napisana) gl. urtelj
SSKJ
razsódek -dka m (ọ̑) glagolnik od razsoditi: pred odločitvijo je potreben razsodek; zmagal je trezen razsodek / čakali so na njegov razsodek / star. nima nobenega razsodka nobene razsodnosti
SSKJ
razsóden -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje
    razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati
Črnovrški
razsoden
SSKJ
razsodílo -a s (í) knjiž., redko merilo, kriterij: ocenjevati po strogih razsodilih
SSKJ
razsodíšče -a s (í) 
  1. 1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču
    ♦     jur. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče
  2. 2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke
SSKJ
razsodíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsodišče: razsodiščni postopek / razsodiščna poravnava
SSKJ
razsodíti in razsóditi -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsoditi spor; sama razsodi o moji prošnji; o tem bo že on razsodil; pravično, pravilno razsoditi / razsodišče je tako razsodilo
    ♦     jur. odločiti v postopku pred razsodiščem, sodiščem
  2. 2. star. ugotoviti, presoditi: ne da se razsoditi, koliko je resnice v tem; kdo bi mogel to razsoditi
    razsójen -a -o: zadeva je že razsojena
Število zadetkov: 132775