- 1. redko kdor (rad) veliko jé; požeruh: temu žeruhu ni nikoli dovolj hrane
- 2. zool. v severnih polarnih krajih živeča roparska žival s košatim repom in svetlo progo vzdolž bokov, Gulo gulo
Zadetki iskanja
- 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev
// čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi - 2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem
// kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja - 3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpiadi
● žetev soli pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev za dober pridelek je treba vsejati dobro seme v dobro pripravljeno zemljo; dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov
- 1. pospravljati žito s polja: pri njih so že začeli žeti
// s srpom ali strojem rezati žito, travo: žeti ječmen, rž; zna dobro žeti / žeti na roke, s kombajnom; žeti nizko, visoko - 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: nastopajoči so želi glasen aplavz; žeti pohvalo, priznanje, simpatije; žel je le prezir in zamero; žeti uspeh
● knjiž. smrt žanje ljudje umirajo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel kdor delo dobro začne, bo uspešen
♦ etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
// taka ploščica, ki se spusti v avtomat, da ta kaj da ali naredi: vreči žeton v avtomat; telefon na žetone / žetoni za prevoz z mestnimi avtobusi
♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini
- 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
- 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
- 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke
- 2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske
// vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube
- 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje
- 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4626
- 4627
- 4628
- 4629
- 4630
- 4631
- 4632
- ...
- 4658
- Naslednja »