Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
osamélec -lca [osamelca in osameu̯ca] m (ẹ̑)
1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca
2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota
Pravopis
osamélec -lca m z -em (ẹ̑) zem. |vzpetina, hrib|; neobč. |osamljeno drevo, osamljena skala|
SSKJ²
osamélost -i ž (ẹ́)
stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti
SSKJ²
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
    osamèl in osamél -éla -o
    1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
    2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
Pravopis
osaméti -ím dov., drugo gl. sameti (ẹ́ í) ~ na stara leta; poud. Kmetija je osamela |ostala brez ljudi|
SSKJ²
osamévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati
Pravopis
osamévati -am nedov. -ajóč; osamévanje (ẹ́) bolj in bolj ~
SSKJ²
osamílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. izoliren: osamilna snov
Pravopis
osamílen -lna -o (ȋ)
osamílni -a -o (ȋ) neobč. ~a snov izolirna snov
SSKJ²
osamílo -a s (í) knjiž.
1. snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolator: toplotno osamilo / zrak je dobro osamilo
2. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov; izolator: drogovi s porcelanastimi osamili
// kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolacija: surovine za izdelavo osamil za stene
Pravopis
osamílo -a s, snov. (í) zrak kot ~ |izolator|; števn. porcelanasta ~a
SSKJ²
osamítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od osamiti ali osameti:
a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic
b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev
2. stanje osamljenega; osamljenost2: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi
● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija
Pravopis
osamítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ bolnikov z nalezljivo boleznijo; živeti v ~i v osamljenosti
SSKJ²
osámiti -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ī í)
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici
// onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti
2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg
● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja
♦ šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve
    osámiti se, tudi osamíti se
    pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh
    osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o:
    vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; 
prim. osamljen
Pravopis
osámiti -im tudi osamíti -ím dov. osamíl -a tudi osámil -íla, nam. osámit tudi osamít/osamìt; osámljenje tudi osamljênje; drugo gl. samiti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ bolnika; ~ virus
osámiti se -im se tudi osamíti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) od koga/česa ~ ~ ~ vseh; ~ ~ na stara leta
SSKJ²
osámljati -am nedov. (á)
onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja
    osámljati se knjiž.
    izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati
Pravopis
osámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; osámljanje (á) koga/kaj Te razmere ~ajo ljudi
osámljati se -am se (á) družabno se osamljati
SSKJ²
osámljen -a -o prid.(ȃ)
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
// ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek
    osámljeno prisl.:
    živel je zelo osamljeno; 
prim. osamiti
Pravopis
osámljen1 -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ človek; biti ~ na starost
osámljenost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
osámljen2 -a -o tudi osamljèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) Vsi nevarni bolniki so že ~i |izolirani|
osámljenost -i tudi osamljênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
Število zadetkov: 190286