osebénjkarica -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
SSKJ²
osébica -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava
ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava
Pravopis
osébica -e ž, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. drobna ~ s tankim glasom |moški ali ženska|; iron. njegova nepomembna ~
SSKJ²
osébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji: osebje bolnišnice, dijaškega doma; pomanjkanje osebja / referent za osebje
// delavci, ki delajo na določenem področju, v določeni stroki: gostinsko, medicinsko, strežno, učno osebje / nadzorno, pomožno, vodilno osebje
● knjiž. osebje v vseh njegovih delih je mestno osebe, ljudje
navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji: osebje bolnišnice, dijaškega doma; pomanjkanje osebja / referent za osebje
// delavci, ki delajo na določenem področju, v določeni stroki: gostinsko, medicinsko, strežno, učno osebje / nadzorno, pomožno, vodilno osebje
● knjiž. osebje v vseh njegovih delih je mestno osebe, ljudje
Pravopis
SSKJ²
osébkov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebek: razvoj osebkovih zmožnosti / osebkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka
nanašajoč se na osebek: razvoj osebkovih zmožnosti / osebkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka
Pravopis
Pravopis
Pravopis
SSKJ²
osébnoizpôveden -dna -o prid. (ẹ̑-ȏ)
nanašajoč se na osebno izpoved: osebnoizpovedni odnos do snovi
♦ lit. osebnoizpovedna pesem
nanašajoč se na osebno izpoved: osebnoizpovedni odnos do snovi
♦ lit. osebnoizpovedna pesem
Pravopis
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
osébnost -i ž (ẹ̑)
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
Pravopis
osébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) oblikovanje ~i mladega človeka; biti umetniška ~; člov. zgodovinske ~i; kult ~i; poud. položaj ~i v družbi |človeka, osebe|
SSKJ²
osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebnost:
a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
♦ pravn. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti
nanašajoč se na osebnost:
a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
♦ pravn. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti
- osébnostno prisl.:
osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4879
- 4880
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- 4885
- ...
- 9515
- Naslednja »
Število zadetkov: 190286
Dostopnost