Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žveplovodíkov -a -o (ȋ) ~a kislina
SSKJ²
žvérca -e ž (ẹ̑)
1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
Pravopis
žvérca1 -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |živahen, nemiren otrok|
Pravopis
žvérca2 -e ž, snov. (ẹ̑) pokr. gor. gošča (v pipi)
SSKJ²
žvirca gl. žverca
SSKJ²
žvížg -a m (ȋ)
visok, oster glas: zaslišati žvižg; predirljiv, tih žvižg / žvižgi granat; žvižgi vlakov / gamsov žvižg / glasni žvižgi občinstva
Pravopis
žvížg -a m (ȋ) sodniški ~; ~i vlakov; ~i granat
SSKJ²
žvížga -e ž (ȋ)
1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg policistove žvižge
2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
Pravopis
žvížga -e ž (ȋ) poud. |piščalka|
SSKJ²
žvižgáč -a m (á)
1. kdor žvižga: žvižgače težko posluša; predirljivi žvižgi objestnih žvižgačev
2. član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov: najeti žvižgača; žvižgači v stranki; zaščita žvižgačev / žvižgača so premestili na nižje delovno mesto in mu znižali plačo
♦ zool. pritlikavi ali mali žvižgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
Pravopis
žvižgáč -a m z -em člov. (á) objestni ~i
žvižgáčka -e ž, člov. (ȃ)
žvižgáčev -a -o (á)
Pravopis
žvižgáje nač. prisl. (ȃ) Granate so ~ preletavale strelske jarke
Pravopis
žvižgajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ fant; ~ udarec biča
Pravopis
žvižgálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) veselje ~ev
žvižgálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
žvižgálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
Pravopis
žvižgálen -lna -o (ȃ)
žvižgálni -a -o (ȃ) ~a tehnika
SSKJ²
žvížganje -a s (í)
glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje :
    granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e:
    šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
Pravopis
žvížgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žvížganje (í) naučiti se ~; ~ skozi prste; Kos ~a; poud. žvižgati komu/čemu ~ govorniku |z žvižganjem izražati nestrinjanje, nezadovoljstvo|; ~ psu; poud. iti rakom žvižgat |ubiti se, umreti|; žvižgati kaj ~ znano pesem; žvižgati za kom/čim ~ ~ dekleti
žvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
SSKJ²
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o prid. (ȁ á; í)
podoben žvižganju, žvižgom: zakričati z žvižgavim glasom
Število zadetkov: 190286