Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í) ~ glas
žvižgávost -i tudi žvížgavost -i ž, pojm. (á; í)
SSKJ²
žvížgavec -vca m (í)
1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
Pravopis
žvížgavec -vca m z -em člov. (í) preglasen ~
žvížgavka -e ž, člov. (í)
žvížgavčev -a -o (í)
SSKJ²
žvížgavka -e ž (í)
1. ženska, ki žvižga: glasen žvižg male žvižgavke
2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope:
SSKJ²
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ)
(na rahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
Pravopis
žvižgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žvižgljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ pesmico
SSKJ²
žvížgniti -em dov. (í ȋ)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas: nekdo je žvižgnil; zategnjeno žvižgniti
2. ekspr. dati žvižgu podoben glas: zunaj je žvižgnil veter / krogla mu je žvižgnila mimo glave
Pravopis
žvížgniti -em dov. žvížgnjenje (í ȋ) zategnjeno ~; poud. Krogla mu je žvižgnila mimo glave
SSKJ²
žvókno -a s (ọ́)
nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč
SSKJ²
žvrgljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. žgoleti: ptiči so žvrgljali na strehi / deklici sta veselo žvrgljali
Pravopis
žvŕgolec -lca m z -em (ȓ) |ljudsko piskajoče glasbilo|
Pravopis
žvrgolèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ glas
SSKJ²
žvrgolênje -a s (é)
glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
SSKJ²
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé :
    žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e:
    žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
Pravopis
žvrgoléti -ím nedov. žvrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-èt, -èn -êna; žvrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V parku ~ijo ptice; poud. Pred šolo ~ijo dekleta |se veselo pogovarjajo|; poud. žvrgoleti kaj ~ arijo |peti|
SSKJ²
žvrgolévati -am nedov. (ẹ́)
star. žvrgoleti: škrjanec žvrgoleva nad poljem
SSKJ²
žvrgolévček -čka m (ẹ̑)
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje: vprašal je, če je veseli žvrgolevček njen otrok
Pravopis
žvrgolévček -čka m, člov. (ẹ̑) manjš.; ljubk. |otrok|
SSKJ²
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
Pravopis
žvŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; žvŕkanje (ŕ ȓ) Pod nogami je žvrkalo blato; brezos. žvrkati komu V čevljih mi ~a
Število zadetkov: 190286