Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
oréšek -ška m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla
♦ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
Pleteršnik
orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
Pleteršnik
orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.
Pleteršnik
orẹ̑šje, n. der Nussbaumwald.
Pleteršnik
orẹ̑šji, adj. Walnuss-: orešji tat, Zv.
SSKJ²
oréškar -ja m (ẹ̑)
bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev
Pleteršnik
órẹzən, -zna, adj. von etwas scharfem Geschmack, etwas herb, C.
Pleteršnik
ǫ́rẹžnik, m. ein Schneidemesser mit zwei Handhaben, Mur., Cig., Met.; das Reifmesser, Cig.; = rezilnik, Svet. (Rok.).
SSKJ²
órfejski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. tak kot pri Orfeju: orfejski problemi / orfejska funkcija Prešernove pesniške besede
SSKJ²
órfičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na orfike ali orfizem: orfični misteriji, obredi / orfični nauki
● knjiž. orfične globine skrivnostne, nedoumljive
SSKJ²
órfik -a m (ọ́)
filoz. pripadnik orfizma: skupina orfikov
SSKJ²
orfízem -zma m (ī)
filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše: vpliv orfizma
SSKJ²
orgán -a m (ȃ)
1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko
● knjiž., ekspr. nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije
// bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ
2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb
a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa; nav. mn. organ pregona policija in tožilstvo / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / nekdaj organi samoupravljanja
b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski organi / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja
// publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti policisti
3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: list izhaja kot organ politične stranke
4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom
♦ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; pravn. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
Pleteršnik
orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
SSKJ²
orgánček -čka m (ȃ)
biol. del protoplazme enoceličnih rastlin in živali z določeno funkcijo: bički, panožice in drugi organčki
SSKJ²
orgándi -ja m (ȃ)
prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina: obleka iz belega organdija
SSKJ²
organicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda
SSKJ²
organicízem -zma m (ī)
soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma
SSKJ²
orgáničen -čna -o prid. (á)
star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako
    orgánično prisl.:
    organično povezati konec z uvodom
SSKJ²
orgáničnost -i ž (á)
knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema
Število zadetkov: 200854