Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dréta -e ž (ẹ́)
močna nit za šivanje usnja: nasmoliti dreto; šivati z dreto / čevljarska, sedlarska dreta
● ekspr. dreto vleči smrčati
SSKJ²
drétar -ja m (ẹ̑)
slabš. čevljar
SSKJ²
dréti1 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ)
1. silovito in hitro teči: hudournik dere po skalovju; voda močno dere / ekspr. iz nosa mu je drla kri; pot mu je curkoma drl po obrazu; solze so mu drle po licih
● preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
2. ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: ljudje so trumoma drli iz cerkve; vse je drlo na plesišče; otroci so kar drli v cirkus; fantje iz cele vasi so drli skupaj / dekleta kar derejo za njim se navdušujejo zanj
// v zvezi z v zelo hitro se bližati čemu slabemu: dreti v propad, nesrečo, pogubo
    deróč -a -e tudi derèč -éča -e:
    hudournik je, deroč s hribov, valil skale s seboj; deroča reka
SSKJ²
dréti2 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ)
1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: dreti konja, prašiča, zajca; z nožem dreti; fant je vpil, kakor bi ga živega drli / zgaga me dere peče; dreti zobe izdirati, ruvati
● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana
2. ekspr. izkoriščati, odirati: dreti z davki; gosposka je kmete neusmiljeno drla
SSKJ²
dréti se dêrem se nedov., deríte se; dŕl se (ẹ́ é)
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: nikar se ne deri; dreti se na ves glas; dere se kot sraka, kot žerjav / v kotu gostilne se je drl gramofon
// zelo glasno jokati: otrok se kar naprej dere; drl se je, ko da bi ga kdo iz kože deval
// grobo, glasno koga oštevati: vsi so se drli nanj; brez vzroka se je drl nad menoj
SSKJ²
drétje -a s (ẹ́)
glagolnik od dreti se: vreščanje in dretje / dretje dojenčka ga ni motilo
SSKJ²
drév -a m (ẹ̄)
zastar. drevo: drev se suši
SSKJ²
dreváča -e ž (á)
drvača, drvarica: z drevačo sekati drva
SSKJ²
drevák -a m (á)
preprost čoln iz enega debla: peljati se z drevakom; izžiganje, dolbenje drevakov iz drevesnih debel
SSKJ²
drevár -ja m (á)
zastar. drvar
SSKJ²
dreváriti -im nedov. (á ȃ)
zastar. drvariti
SSKJ²
drévcast -a -o prid. (ẹ́)
bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula:
SSKJ²
drévce -a s (ẹ́)
star. drevesce: privezati drevce ob kol; drobna, zelena drevca
♦ bot. božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium
SSKJ²
drévče -ta s (ẹ́)
star. drevesce: v skalovju rastoče drevče
SSKJ²
drévček -čka m (ẹ́)
ekspr. drevesce
SSKJ²
drevén -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. lesen2: drevena posoda; obstal je kakor dreven / bil je ves dreven od mraza negiben, tog
SSKJ²
drevenênje -a s (é)
glagolnik od dreveneti: drevenenje udov / vdajala se je otožnosti in brezupnemu drevenenju
Prekmurski
drevenénje -a s drevenenje: potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8
SSKJ²
drevenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati negiben, tog: čutil je, kako mu roke drevenijo; dreveneti od mraza; ekspr. kar drevenel je od groze; pren. pamet in razsodnost sta mu dreveneli
    drevenèč -éča -e:
    dreveneč od začudenja, je obstal; dreveneči prsti
Prekmurski
drevenèti -ím nedov. dreveneti, biti negiben, tog: i drugi dén je tam dreveno, mrmrajoč KAJ 1870, 91; vu vrêmeni 'zétve je András v-szenci ednoga bezovca dreveno KAJ 1870, 137
Število zadetkov: 112518