Zadetki iskanja
glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
- drgetáje :
drgetaje so lezli iz mrzle vode
- drgetajóč -a -e:
drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
drgečéči tudi drgetajóči -a -e drgetajoč: Drgecsécsi pa i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; One szo i drgetajôcso violo pod obrambo vzéle KAJ 1870, 101
star. na rahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla
// z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja
2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila
3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice
● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr. vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- 745
- 746
- ...
- 5626
- Naslednja »