Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
drgájsati -am nedov. (ȃ)
slabš. drgniti: drgajsati pod / vztrajno je drgajsal z lokom po strunah gor in dol
SSKJ²
drgál -i [dərgau̯] ž (ȃ)
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: razbolele in otekle drgali
SSKJ²
drgálen -lna -o prid. (ȃ)
ki se rabi za drgnjenje: drgalna krtača, priprava
SSKJ²
drgálka1 -e [dərgau̯ka] ž (ȃ)
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: vnetje drgalk
SSKJ²
drgálka2 -e [tudi dərgau̯ka] ž (ȃ)
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja
SSKJ²
drgálnik -a [dərgau̯nik in dərgalnik] m (ȃ)
gozd. orodje za odstranjevanje lubja:
SSKJ²
drgálo -a s (á)
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu:
SSKJ²
dŕganje -a s (r̄)
glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo
SSKJ²
dŕgati -am nedov. (r̄ ȓ)
zastar. drgniti: drgati z roko po čelu / celo popoldne je drgala pod; s krtačo drgati čevlje
SSKJ²
drgèt -éta m (ȅ ẹ́)
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza: ni mogel skriti drgeta / nervozen drget ji je šel po vsem telesu; od groze ga je spreletaval drget; pren. zemljo je prešinil rahel drget
// drgetanje: močen drget ustnic / drget glasu
SSKJ²
drgetánje -a s (ȃ)
glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje
Prekmurski
drgètanje -a s drgetanje: Drgetanye KM 1790, 8
SSKJ²
drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
    drgetáje :
    drgetaje so lezli iz mrzle vode
    drgetajóč -a -e:
    drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
Prekmurski
drgetàti drgèčem nedov. drgetati: Kôlina mi drgecsejo od poszta TA 1848, 93; stera je vu vszákoj kotrigi drgetala od mrazi KAJ 1870, 61; szo v zimi vu votlinaj drgetali KOJ (1914), 131
drgečéči tudi drgetajóči -a -e drgetajoč: Drgecsécsi pa i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; One szo i drgetajôcso violo pod obrambo vzéle KAJ 1870, 101
SSKJ²
drgetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas
SSKJ²
drgetávost -i ž (á)
značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu
SSKJ²
drgêtec -tca m (é)
star. lahen drget: niti najmanjšega drgetca ni bilo opaziti na njem
SSKJ²
drgljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. na rahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu
SSKJ²
dŕgniti -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ)
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla
// z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja
2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila
3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice
● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr. vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
SSKJ²
dŕgnjenje -a s (ŕ)
glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo
Število zadetkov: 112518