Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ekshibícija -e ž (í)
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije
// nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga
SSKJ²
ekshibicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga
SSKJ²
ekshibicioníst -a m (ȋ)
1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist
2. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: razkazovanje golega ekshibicionista
SSKJ²
ekshibicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje
SSKJ²
ekshibicionízem -zma m (ī)
zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem
♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil
// preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
SSKJ²
ekshibít -a m (ȋ)
zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga2:
SSKJ²
ekshórta -e ž (ọ̑)
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino: ob nedeljah je imel ekshorto
SSKJ²
ekshumácija -e ž (á)
pravn. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija
SSKJ²
ekshumírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče
SSKJ²
eksikátor -ja m (ȃ)
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
SSKJ²
eksíl -a m (ȋ)
knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo: zaradi knjige je bil obsojen na eksil / vlada je v eksilu
SSKJ²
eksisténca -e ž (ẹ̑)
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca
♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence
2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki
3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca
SSKJ²
eksistenciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka
♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta
SSKJ²
eksistenciálija -e ž (á)
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji
SSKJ²
eksistencialíst -a m (ȋ)
predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov
SSKJ²
eksistencialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela
SSKJ²
eksistencialízem -zma m (ī)
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma
SSKJ²
eksisténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na eksistenco: eksistenčni strah človeka v atomski dobi / priboriti eksistenčno pravico novemu sistemu; eksistenčna upravičenost; eksistenčno vprašanje naroda / izboljšanje človekovih eksistenčnih pogojev; eksistenčna negotovost delavcev
♦ soc. eksistenčni minimum za življenje nujno potrebna sredstva
    eksisténčno prisl.:
    eksistenčno ogrožen človek
SSKJ²
eksisténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni
SSKJ²
eksistíranje -a s (ȋ)
glagolnik od eksistirati: eksistiranje kisika v vodi / bedno eksistiranje v predmestju
Število zadetkov: 112518