Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čêpen -pna -o (ȇ)
pridevnik od čep čêpa: čepna luknja, odprtina
SSKJ²
čepênje -a s (é)
glagolnik od čepeti: od čepenja ga bolijo noge / nezdravo čepenje med štirimi stenami
♦ šport. smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji
SSKJ²
čepériti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
ščeperiti se: v mrazu se vrabci čeperijo / čeperil se je ob čednem dekletu
SSKJ²
čepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. stati na zelo skrčenih nogah: otroci čepijo in se igrajo s peskom; pastirji čepijo okrog ognja / kokoš čepi na gredi; mačka čepi pod mizo
2. ekspr. negibno, zgrbljeno sedeti: babica ves dan čepi za pečjo; po klopeh čepijo ženske; čepi za mizo kot kup nesreče; pren. bajta čepi pod gozdom; glava mu čepi med pleči; na koncu nosa mu čepijo očala
3. pog., ekspr. biti, nahajati se kje: ves dan čepi v sobi; vsak dan smo čepeli v zasedi; mladi bi kar naprej čepeli skupaj in kramljali
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; pog., ekspr. na vsakem sestanku čepi se ga udeleži; star. še zmeraj čepi na gruntu ga ne prepusti nasledniku; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; pog., ekspr. že dolgo čepi pri nalogi se ukvarja z njo, jo sestavlja; ekspr. že dve leti čepi v prvem razredu hodi v prvi razred; ekspr. samo doma čepi nikamor ne gre; ekspr. čepi nad svojim razredom kakor koklja nad piščanci ga skrbno varuje
    čepé :
    čepe ne morem dolgo zdržati
    čepèč -éča -e:
    čepeč na otrplih nogah; po tleh čepeči jetniki dremljejo
SSKJ²
čépica -e ž (ẹ̄)
pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica
♦ bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
SSKJ²
čépičar -ja m (ẹ̑)
izdelovalec čepic: delavnica in trgovina znanega čepičarja
SSKJ²
čépičast -a -o prid. (ẹ̄)
podoben čepici: čepičasto pokrivalo
SSKJ²
čepínec -nca m (ȋ)
star. lesen zamašek, navadno za sode; čep2: izbiti sodu čepinec
// obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik
SSKJ²
čepinja ipd. gl. črepinja ipd.
SSKJ²
čepíti čépim in čépiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. mašiti s čepi: čepiti sode / čepiti steklenice
2. les. sestavljati, povezovati lesene dele s čepi: tesarji čepijo tramovje
SSKJ²
čépka -e ž (ẹ̑)
zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: pokrit s toplo kunjo čepko
SSKJ²
čépljec -a [čepljəc] m (ẹ̑)
bot., navadno v zvezi beli čepljec visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih; zlati koren1:
SSKJ²
čépnica -e ž (ẹ̑)
les. žaga za izdelovanje čepov:
SSKJ²
čépnik -a m (ẹ̑)
obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj: navrtati dogo s čepnikom
// svedru podobno orodje za izdiranje čepov iz sodov:
SSKJ²
čêpoven -vna -o prid. (é)
elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik; čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
SSKJ²
čepràv vez. (ȁ)
v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo
// za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek
// za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen
● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne
SSKJ²
čepún -a m (ȗ)
nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun
SSKJ²
čepúr -ja m (ú)
nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: Nato je pokril koso s travo, odpasal čepur in ga zaril v zemljo (A. Novačan)
SSKJ²
čér -í ž (ẹ̑)
nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem
SSKJ²
čerávno vez. (á)
star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna
Število zadetkov: 106130