Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen)
na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest: uporniki so strahovali mesto z grofi in černidi vred
starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci
♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje
2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva:
tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
- česán -a -o:
tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje
♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 420
- 421
- 422
- 423
- 424
- 425
- 426
- ...
- 5307
- Naslednja »